Menu Item
"Vsaj kratkoročno ne razmišljamo o povišanju. Mogoče bo to izziv v naslednjih letih, ampak v tem trenutku ostajamo na tem, kjer smo," je o pozivih k zviševanju obrambnih izdatkov nad dva odstotka BDP dejal premier Robert Golob. Premierjeve besede, ki jih je izrekel ob robu neformalnega srečanja voditeljev EU, prihajajo po odmevni izjavi šefa Nata Marka Rutteja, da se moramo pripraviti na vojno. "To je najboljša pot, da se ji ognemo," je dejal za nedeljsko izdajo časopisa Bild.
Slovenska vlada trenutno ne razmišlja o spremembi načrta, da do leta 2030 izdatke za obrambo poveča na dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), je danes ob prihodu na neformalno srečanje voditeljev EU v Bruslju, v ospredju katerega je obramba, povedal premier Robert Golob.
“Slovenija ima že dlje časa zelo jasen program, kako izpolnjevati svoje obstoječe zaveze do Nata, tj. da do 2030 pride na dva odstotka. Zaenkrat je to edina zaveza, ki jo imamo. Špekulacije o tem, kolikšni naj bi bili izdatki, niso tako enostavne. Enostavno je mogoče nekaterim politikom metati v zrak odstotke, ampak to na koncu pomeni milijarde, ki jih je treba nekje vzeti,” je glede pozivov k zvišanju izdatkov za obrambo na več kot dva odstotka BDP dejal Golob.
Dodal je, da je vlada zaenkrat zadovoljna s tem, kar je določeno v proračunih za letošnje in prihodnje leto, saj je tako na poti k izpolnitvi cilja, določenega za leto 2030. Po navedbah obrambnega ministrstva s konca lanskega leta so sicer obrambni izdatki za leto 2025 ocenjeni na ravni 1,53 odstotka BDP, za leto 2026 pa na ravni 1,6 odstotka.
“Vsaj kratkoročno ne razmišljamo o povišanju. Mogoče bo to izziv v naslednjih letih, ampak v tem trenutku ostajamo na tem, kjer smo,” je dejal premier ob prihodu na neformalno zasedanje.
V ospredju današnjih neformalnih pogovorov bo krepitev obrambnih zmogljivosti in njihovo financiranje na ravni EU. Slovenija po Golobovih besedah “stavi” predvsem na vojaško industrijo prihodnosti z naprednimi tehnologijami, kot so vesoljske tehnologije in kibernetska varnost, predvsem pa protizračna obramba. “Bomo videli, kaj bo čas prinesel,” je dejal in poudaril, da se razprava o skupnih prioritetah EU na področju obrambe šele začenja.
V luči pozivov k spremembi politike financiranja Evropske investicijske banke (EIB), da bi bilo več sredstev za varnost in obrambo, pa je poudaril, da je bil EIB ustanovljen za druge namene. “Verjamem, da se bomo morali na koncu enotno odločiti o tem. Slovenija ni in tudi ne bo nasprotovala enotnim rešitvam. Hkrati pa verjamemo, da je EIB ustanovljen za druge namene in da bi moral primarno skrbeti za razvoj infrastrukture, pa tudi za konkurenčnost gospodarstva,” je dejal Golob.
Slovenski premier se minuli četrtek ni pridružil pismu predsednici EIB Nadii Calvino, predsedniku Evropskega sveta Antoniu Costi in poljskemu premierju Donaldu Tusku, v katerem so voditelji 19 članic pozvali k prilagoditvi politike financiranja EIB, da bi bilo za varnost in obrambo na razpolago več sredstev. Zavzeli so se še za ponoven pregled projektov, ki jih EIB v skladu s trenutno politiko ne financira. Med temi sta strelivo in orožje.
Dramatično Ruttejevo svarilo: Moramo se pripraviti na vojno
Zasedanja se poleg voditeljev držav članic udeležuje tudi generalni sekretar Nata Mark Rutte, ki je minuli konec tedna v intervjuju za nemški Bild am Sonntag dramatično dejal: “Povem vam povsem jasno: moramo se pripraviti na vojno. To je najboljša pot, da se ji ognemo.” Rutte že nekaj časa poudarja, da je treba povišati obrambne izdatke in povečati proizvodnjo oborožitve. Evropa po njegovi oceni Rusiji ne bi smela kazati šibkosti, ker da utegne ta sicer kaj tudi poskusiti.
Podobno je pred časom zatrdila tudi visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas. Vendar poznavalci, s katerimi smo govorili, pravijo, da obveščevalnih podatkov, ki bi kazali na možnost ruskega napada na EU za zdaj ni, se pa strinjajo z oceno, da “šibkost vabi agresorja”.
Rutte je medtem k okrepitvi obrambne proizvodnje v ZDA, Združenem Kraljestvu, večjih članicah EU, ki so del Nata, pa tudi v Turčiji, pozval tudi pred današnjim zasedanjem. Generalni sekretar Nata je ob prihodu na srečanje s predsedniki vlad in držav članic unije poudaril, da bo treba za obrambo namenjati precej več kot dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kolikor znaša trenutna zaveza v okviru Nata.
Pojasnil je, da bodo novo zavezo glede izdatkov za obrambo določili še letos. Temeljila bo na ciljih na področju obrambnih zmogljivosti, ki pa jih še pripravljajo, je dodal Rutte.
Z generalnim sekretarjem zavezništva se je že pred neformalnim srečanjem voditeljev EU sestal tudi britanski premier Keir Starmer, ki je sporočil, da je namen njegovih današnjih pogovorov v Bruslju razprava o tem, kako še bolj okrepiti Nato. “Obramba, ki jo zagotavljamo, namreč potrebuje tudi močan evropski element,” je poudaril.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje