Profesor Šabič: Izrael ima še vedno dovolj podpore, da lahko tolče po Gazi

Foto: Jan Gregorc/N1

Prvič po nastopu nove funkcije svetovalca predsednice republike je profesor mednarodnih odnosov Zlatko Šabič v oddaji N1 STUDIO govoril o strašnih razmerah v Gazi, kaj bi moralo biti ključno sporočilo Izraelu, zakaj so resolucije Varnostnega sveta pomembne, ali se lahko spopad še razširi in kam. Analiziral je tudi razmere v Ukrajini in zlovešča svarila iz Nemčije, da bi bila lahko ob koncu desetletja Evropa v vojni. "Nič novega," je ocenil in spregovoril tudi o tem, zakaj verjame, da Slovenija kot nestalna članica Varnostnega sveta ne bo "tam neki psiček Amerike in zveze Nato", kot večkrat sliši.

“Mislim, da trenutno še vedno v situaciji, kjer ima Izrael dovolj podpore, da lahko še naprej poskuša uveljavljati svojo silo oziroma da lahko še vedno tolče po Gazi.” Tako je na prvo vprašanje, kje smo trenutno, odgovoril dolgoletni profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani dr. Zlatko Šabič.

V oddaji N1 STUDIO je prvič v novi vlogi svetovalca predsednice republike Nataše Pirc Musar obširneje komentiral trenutne napete razmere v svetu.

Ob prizorih iz razsute Gaze, ki je po mnenju Združenih narodov postala najnevarnejši kraj za otroke na svetu, je njegovo sporočilo jasno: “Omenili ste Hamas. Vsak razume, da ima Izrael tam sovražnika. Vendar pa: doseganje vojaških ciljev in humanitarna skrb se ne izključujeta med seboj. In to bi moralo biti temeljno sporočilo tudi Izraelu.”

Povprašali smo ga tudi o resolucijah Varnostnega sveta Združenih narodov, pri katerih se v tem času zaradi nasprotovanj ZDA precej zatika. Kaj v trenutnih razmerah takšne resolucije sploh lahko dosežejo?

Profesor Šabič ocenjuje, da je Slovenija po prvotni reakciji in izraženi podpori Izraelu “zelo hitro potegnila ročno zavoro” in zavzela stališče, da se morata obe strani vzdržati spopadov, ker mora biti v ospredju civilno prebivalstvo.

Kako močno je ta konflikt zarezal v mednarodno skupnost, pa je ponazoril s primerom organizacije za mednarodne odnose, ki združuje učitelje, profesorje in raziskovalce s tega področja. Šabič je član in je bil do marca tudi v njenem upravnem odboru: “Dobili smo poziv te organizacije, naj se, prosim, vsi raziskovalci umirijo. Službe so se izgubljale, kolegi so se med sabo kregali, prijateljstva so se rušila. Zaradi nestrinjanja, na katero stran se postaviti.”

Se je kaj takšnega že kdaj zgodilo? Odgovor v spodnjem videu.

Povprašali smo ga, ali bi se lahko konflikt širil in kam. Kot je poudaril, bo treba zelo hitro dati jasen signal, da se ne bo. “Niti si ne znam predstavljati, kam vse bi se lahko ta konflikt širil,” je dejal Zlatko Šabič. Ključne pa bodo po njegovem ZDA, ki jim širitev konflikta zagotovo ne more biti v interesu. Zakaj, pa v posnetku.

Fokus pogovora je nato prešel na razmere v Ukrajini. V svetu v teh dneh odmevajo zlasti izjave nemškega obrambnega ministra Borisa Pistoriusa, ki je za ZDF dejal: “Navaditi se moramo na misel, da lahko Evropi grozi vojna.” Dodal je, da morajo biti nanjo tudi pripravljeni. Šabič je zlovešča svarila iz Nemčije pospremil s pripombo, da to ni nič novega in da smo to že večkrat slišali.

Politiko, ki jo trenutno vodi Nemčija, pa profesor vidi zlasti v kontekstu vprašanja: “Ali je Evropa pripravljena braniti svoje meje in meje svojih zaveznikov, tudi če ZDA niso vključene?” Evropa torej mora imeti odgovor na vprašanje, kaj potem. To bi bilo ključno zlasti, če se čez eno leto v Belo hišo vrne Donald Trump ali pa če zmaga kak drug izolacionist, opozarja gost oddaje N1 STUDIO.

Za konec pa smo Šabiča povprašali še o veliki nalogi, ki je pred slovensko diplomacijo. Z novim letom namreč Slovenija začenja svoj dveletni mandat nestalne članice Varnostnega sveta Združenih narodov. Kot pravi, sam večkrat sliši, “da bo Slovenija tam neki psiček Amerike in zveze Nato”.

Kako odgovarja na te pomisleke?