Menu Item
Na poti proti migracijskemu centru v Albaniji je prva ladja s prebežniki iz Italije. Ta jih je namreč prestregla in v dogovoru z Albanijo poslala v to zahodnobalkansko državo. V migracijski center, ki ga je zgradila Italija, bodo predvidoma prispeli v sredo zjutraj.
Italija je v ponedeljek prestregla prvo ladjo s prebežniki, ki jo je poslala proti migracijskima centroma v Albaniji, kamor naj bi prispeli v sredo zjutraj. Italijansko notranje ministrstvo je sporočilo, da je na krovu deset moških iz Bangladeša in šest iz Egipta, pripluli pa so iz Libije.
Italija je v pristaniških mestih Shëngjin in Gjadër na severu Albanije namreč zgradila sprejemna centra za migrante. V Shëngjinu bodo prebežnike registrirali, nato pa jih premestili v okoli dvajset kilometrov oddaljeni sprejemni center Gjadër. Tam bodo ugotovili, ali je njihova prošnja za azil odobrena ali ne. Kot poroča britanski Guardian, je pričakovati, da bo večina teh prošenj zavrnjena.
V Albanijo bodo pošiljali prestrežene migrante, ki prihajajo iz varnih držav, so moškega spola in niso ranljive skupine. Ostale bodo odpeljali na otok Lampedusa na jugu Italije.
Skupno naj bi centra sprejela 3.000 pribežnikov mesečno, Italija pa bo v prihodnjih desetih letih za obratovanje centrov namenila 675 milijonov evrov. Rekordne številke pribežnikov, ki so po morju pribežali v Italijo, so v naši zahodni sosedi potrdili leta 2016 v času vrhunca tako imenovane migrantske krize. Vse od leta 2019, ko je bilo najmanjše število pribežnikov (11.471), ki so v Italijo pribežali po morju v zadnjih desetih letih, ponovno zaznavajo večanje števila.
Na Italijo letijo očitki o kršenju človekovih pravic
Kot je v intervjuju za italijanski časnik Corriere della serra dejal albanski premier Edi Rama, lokalne oblasti pri izvajanju projekta ne bodo imele nobene vloge. “Albanska stran ni dolžna preverjati, ali so centri pripravljeni ali ne, saj sporazum določa, da je za vse – od gradnje do upravljanja centrov in celotnega postopka prihoda, vse do nastanitev, registracij in obravnav vlog migrantov – odgovorna italijanska stran,” je dejal. Ob tem je dodal še, da bodo znotraj objektov zgolj italijanske sile.
Že napoved odprtja centrov je razburjala del javnosti. Kot je tedaj dejala italijanska premierka Giorgia Meloni, “bi bilo treba begunce poslati tja, od koder so prišli, čolne za reševanje pa potopiti”. Slišati je bilo očitke, da Italija s tem krši človekove pravice pribežnikov.
Meloni je v zameno za pomoč Albanije Rami zagotovila podporo pri pristopu Albanije v Evropsko unijo. Na očitke, da bi prebežniki v Albaniji živeli v slabih razmerah, je odgovoril: “Te razprave ne bi bilo, če bi ta centra odprli v državi Evropske unije. Mnogi medtem pozabljajo, da je Zahodni Balkan tako ali tako obdan z mejami Evropske unije.”
Od graj do zanimanja za italijanski projekt?
Mehanizem je bil sprva, kot rečeno, podvržen kritikam, prejšnji teden pa je zanimanje zanj izrazil britanski premier Keir Starmer, zaradi česar je bil deležen pogroma. V okviru priprave nove zakonodaje na področju vračanja v države izvora se je tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen zavzela za “preučitev možnih poti glede ideje za vzpostavitev centrov za vračanje zunaj EU”, pri tem pa bodo po njenih besedah lahko uporabili tudi izkušnje delovanja omenjenih centrov v Albaniji, je poročala STA.
Odprtje centrov v Albaniji so spremljali mnogi zapleti. Objekte bi morali po prvotnih napovedih odpreti že maja, nato pa so odprtje večkrat prestavili.
Kako vam je všeč N1? Kaj bi izboljšali?
Dragi bralci in bralke, pomagajte nam izboljšati N1. Kaj pogrešate, kaj vam je všeč, česa ne marate? Pripravili smo kratko anketo o zadovoljstvu bralcev, reševanje traja približno pet minut, anketa pa je anonimna. Povezava do ankete: https://n1slovenija.1ka.si/raziskava-branosti
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje