Menu Item
Ruski predsednik Vladimir Putin je včeraj spregovoril na prvi novinarski konferenci s tujimi tiskovnimi agencijami od začetka vojne v Ukrajini. V nagovoru je kritiziral Zahod in med drugim zagrozil z oboroževanjem držav za izvajanje napadov na zahodne države. Ob tem se Rusija pripravlja na vojaške vaje v neposredni soseščini ZDA.
Ruski predsednik Vladimir Putin je v sredo znova kritiziral dobavo zahodnega orožja Ukrajini, zlasti raket dolgega dosega, in zagrozil, da bi Moskva lahko s podobnim orožjem oborožila države, ki bi nato izvajale napade na zahodne države. Ob tem je ponovil trditev, da so zahodni vojaški inštruktorji že dejavni v Ukrajini in da so utrpeli izgube.
“Če nekdo meni, da je mogoče dobaviti takšno orožje na vojno območje, da bi napadli naše ozemlje in nam povzročili težave, zakaj potem ne bi tudi mi imeli pravice dobaviti orožja istega tipa na območja sveta, kjer bodo izvedeni napadi na objekte teh zahodnih držav,” je na prvi novinarski konferenci s tujimi tiskovnimi agencijami od začeta vojne v Ukrajini izjavil Putin.
Ponovno je obsodil dobavo zahodnega orožja Ukrajini, pri čemer je bil kritičen zlasti do Nemčije. Poudaril je, da je prihod prvih nemških tankov v Ukrajino povzročil “moralni in etični šok” v Rusiji. “Ko nemške oblasti trdijo, da bo še več raket napadalo cilje na ruskem ozemlju, to dokončno uničuje rusko-nemške odnose,” je dodal.
“Nihče na Zahodu se noče spomniti, kako se je ta tragedija začela”
Ponovil je tudi, da Rusija ni začela vojne proti Ukrajini, in krivdo zanjo pripisal majdanski revoluciji leta 2014. “Vsi mislijo, da je Rusija začela vojno v Ukrajini. Rad bi poudaril, da se nihče na Zahodu, v Evropi, noče spomniti, kako se je ta tragedija začela,” je dejal.
Na vprašanje o številu ubitih ruskih vojakov v vojni je odgovoril le, da so ukrajinske izgube petkrat večje. Dodal je, da so zahodni vojaški inštruktorji dejavni v Ukrajini in da so utrpeli izgube, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Prav tako je zatrdil, da Moskva nima imperialističnih ambicij, idejo, da bi Rusija lahko napadla zvezo Nato, pa je označil za neumno. Ob tem je še dejal, da bi Rusija jedrsko orožje uporabila le za obrambo svojega ozemlja, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Glede lanskoletne smrti novinarja AFP Armana Soldina v Ukrajini, ki je bila verjetno posledica ruskega raketnega obstreljevanja, je Putin povedal, da je Moskva pripravljena pomagati pri preiskavi incidenta. “Pripravljeni smo opraviti to delo. Ne vem, kako bi to lahko storili v praksi, saj je ta oseba umrla na vojnem območju,” je poudaril.
Rusija in ZDA v stiku glede izmenjave zapornikov
Ob tem je tudi dodal, da sta Rusija in ZDA v stiku glede morebitne izmenjave zapornikov, s katero bi izpustili ameriškega novinarja Evana Gershkovicha, ki so ga v Rusiji zaradi domnevnega vohunjenja prijeli marca lani. O možnosti, da bi se v izmenjavo vključila tudi Slovenija, in sicer preko aretiranih ruskih vohunov, je na včerajšnjem predvolilnem soočenju na N1 spregovoril tudi kandidat Svobode za evropskega poslanca Vojko Volk, ki ga je na soočenje pospremila ekipa Wall Street Journala, torej medija, za katerega je Gershkovich delal.
Kritičen je bil tudi do obsodbe bivšega predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki je bil nedavno spoznan za krivega vseh 34 točk obtožnice ponarejanja poslovnih dokumentov. “Po vsem svetu je očitno, da je pregon Trumpa preprosto izkoriščanje sodnega sistema med notranjepolitičnim bojem,” je ocenil.
Pri tem je ponovil, da tako zmaga Trumpa kot ponovna izvolitev trenutnega predsednika Joeja Bidna na ameriških predsedniških volitvah ne bi bistveno spremenila odnosov med Moskvo in Washingtonom.
Nato ne načrtuje napotitve vojakov v Ukrajino
Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je danes ob prvem obisku Finske, odkar se je država aprila lani pridružila zavezništvu, zagotovil, da Nato ne načrtuje napotitve vojakov v Ukrajino. Ob tem je poudaril, da je treba Kijevu zagotoviti trajno podporo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
“Nato ne načrtuje napotitve vojakov v Ukrajino,” je dejal Stoltenberg na srečanju s finskim predsednikom Alexandrom Stubbom. Kot je pojasnil, pa išče zavezništvo dolgoročne finančne zaveze članic za zagotavljanje podpore Ukrajini tako dolgo, kot jo bo potrebovala.
“Zadnje mesece smo doživeli nekaj zastojev in zamikov pri dobavi vojaške podpore Ukrajini,” je še bil kritičen Stoltenberg in dodal, da je treba zagotoviti, da se to ne ponovi.
Na vprašanje, kakšno je tveganje morebitnega ruskega napada na katero od članic Nata, je Stoltenberg dejal, da “ne zaznavamo neposredne vojaške grožnje nobeni zaveznici Nata”. “Predstava o tem, da je pred nami nekakšno odštevanje do naslednje vojne, je napačna,” je zatrdil prvi mož Nata.
Se Rusija pripravlja na vojaške vaje v bližini ZDA?
Rusija se pripravlja na namestitev mornariških in zračnih zmogljivosti za vojaške vaje nekje na območju Karibov, poroča Miami Herald, ki se sklicuje na neimenovane uradne vladne vire ZDA. Prve tovrstne vojaške vaje na območju zahodne poloble v zadnjih petih letih naj bi se začele v prihodnjih tednih.
Bidnova vlada doslej ni izrazila nobenih skrbi zaradi načrtovanih vaj, ker uradno ne predstavljajo nobene grožnje ZDA. Rusija naj bi vaje izkoristila za pošiljanje sporočila, da ni povsem zasedena z vojno v Ukrajini, poroča Miami Herald. Časopis dodaja, da gre po mnenju ameriške vlade tudi za posledico Bidnovega dovoljenja Ukrajini, da lahko ameriško orožje uporabi za omejene samoobrambne napade na cilje v Rusiji.
Američani menijo, da bodo ruske ladje priplule na Kubo in morda tudi v Venezuelo. Vaje pa bi lahko vključevale tudi prelete ruskih vojaških letal v regiji.
Kuba naj bi med drugim dovolila pristanek ruskih vojaških ladij zaradi jeze nad lanskoletnim pristankom ameriške jedrske podmornice v ameriški mornariški bazi Guantanamo na Kubi. Rusija sicer pošilja svoje ladje na območje zahodne poloble od leta 2013. Od napada na Ukrajino je s tem nehala.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje