Zelo pomembno bi bilo, da bi v tej težki situaciji vzpostavili dolgoročen mehanizem za stabilizacijo energetskega trga, je danes dejal ruski predsednik Vladimir Putin. Rusija je po njegovih besedah pripravljena okrepiti izvoz plina v EU, se je odzval na nekatere očitke iz Evrope, da Kremelj namenoma ne želi pomagati v evropski plinski krizi.
Potem ko se je Evropa ob začetku kurilne sezone znašla na pragu plinske krize, ki sta jo sprožila zvišanje cen in upad zalog zaradi mrzlega konca lanske zime, na ruskega predsednika Vladimirja Putina letijo številne kritike, da je za to kriva Rusija. Ta naj namreč namenoma ne bi povečala dobave plina v Evropo, zato da bi staro celino prisilila k sklenitvi bolj dolgoročnih pogodb in k uradni potrditvi kontroverznega Severnega toka 2, ki pod Baltskim morjem povezuje Rusijo in Nemčijo.
Putin je na današnjem energetskem forumu v ruski prestolnici te očitke zavrnil in za nastale razmere okrivil sistemske napake na evropskem energetskem trgu. “Nekateri skušajo svoje napake pripisati drugim,” je dejal. Rusija je po njegovih besedah pripravljena okrepiti izvoz plina. “Če nas bodo prosili za povečanje dobav, smo na to pripravljeni. Dobave povečujemo toliko, kolikor nam naši partnerji naročijo,” je pojasnil.
Ruski minister za energetiko Nikolaj Šulginov pa je danes izpostavil, da bodo morale biti za povečanje dobave plina v Evropo sklenjene nove pogodbe. Dodal je, da je Rusija “zanesljiv partner”. Ruski uradniki so že minule tedne ves čas ponavljali, da z aktualnimi dobavami izpolnjujejo pogodbe, sklenjene z evropskimi kupci.
Nabor ukrepov za spoprijemanje z visokimi cenami energije
Evropska komisija je sicer danes razgrnila nabor ukrepov za spoprijemanje z visokimi cenami energije. Članice naj bi s kratkoročnimi ukrepi zavarovale še zlasti najranljivejše potrošnike in mala podjetja, na primer s finančno pomočjo ali zamikom plačila računa, srednjeročni ukrepi na ravni EU pa naj bi zagotovili odpornejši evropski energetski trg.
Medtem je bilo na današnjem energetskem forumu v Moskvi slišati tudi načrte Rusije, sicer ene največjih proizvajalk nafte in plina na svetu, da do leta 2060 postane ogljično nevtralna država. Putin se je zavezal, da bodo stremeli k izpolnitvi tega cilja, pri tem pa izrazil prepričanje, da bosta vlogi nafte in premoga v prihodnosti nazadovali.
Putin je bil dolgo znan po skepsi glede človeške odgovornosti za segrevanje ozračja, v zadnjih mesecih pa je obrnil ploščo. Že junija je tako ruski vladi naložil, naj pripravi načrt za znižanje ogljičnih izpustov do leta 2050 pod raven EU. Rusija je trenutno četrti največji proizvajalec izpustov ogljika, mnogi znanstveniki pa menijo, da je država, posebej pa njeni sibirska in arktična regija, med tistimi, ki so najbolj izpostavljene podnebnim spremembam.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!