Minilo je 23 let, odkar je Vladimir Putin prvič prisegel kot ruski predsednik. Ustavne spremembe mu omogočajo, da lahko na oblasti ostane vse do leta 2036 ... Manjka mu še šest let, da po stažu prehiti celo Josifa Stalina, ki je z železno roko Sovjetski zvezi vladal 29 let.
Če bi današnji Zahod moral izbrati svojega največjega sovražnika, bi gotovo prst usmeril v ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki je – s ciljem “demilitarizacije” in “denacifikacije” – pred dobrim letom dni odredil začetek “posebne vojaške operacije” v Ukrajini. Vojne, ki je že zahtevala na deset tisoče življenj.
A čeprav je danes že 70-letni Putin v ospredju praktično vsega, kar je povezano z vojno v Ukrajini, ne gre prezreti dejstva, da je dolgoletni predsednik na sploh ključna osebnost Rusije v obdobju po hladni vojni.
Minilo je 23 let, odkar se je Putin 7. maja 2000 prvič zavihtel na položaj predsednika (po površini) največje države na svetu. Pred tem, od avgusta 1999, je v času predsednika Borisa Jelcina služboval kot premier.
Putin je sicer svoje predsednikovanje prekinil le enkrat in zato, ker mu je tako velevala takratna ruska ustava – namesto predsedniške funkcije je tako med letoma 2008 in 2012 opravljal premiersko, nato pa je bil znova izvoljen za predsednika.
Po ustavnih spremembah, ki so jih ruski državljani prepričljivo potrdili tudi na referendumu julija 2020, mu predsedniške funkcije ne bo treba več prekinjati, saj nova ruska ureditev Putinu omogoča, da kandidira še dvakrat in na oblasti ostane vse do leta 2036, ko bi bil star že 84 let.
Vladimir Putin in Ši Džinping v začetku februarja lani v Pekingu (PROFIMEDIA)
Prve predsedniške volitve po spremembah ustave, ki čakajo Putina, bodo tako prihodnje leto, pri čemer pa je bil kitajski predsednik in Putinov “dragi prijatelj” Ši Džinping med nedavnim obiskom Moskve prepričan, da bodo Rusi Putina “odločno podprli v dobrih prizadevanjih”.
Takoj za Josifom Stalinom, ki je Sovjetski zvezi vladal 29 let, je Putin ruski voditelj z najdaljšim stažem. Pred vstopom v politiko je med drugim služboval kot agent obveščevalne službe KGB.
PROFIMEDIA
Zahod “Putinovo Rusijo” povezuje predvsem s kršenjem človekovih pravic in pregonom političnih nasprotnikov, kot so Aleksej Navalni in člani njegove ekipe, družbenim konservatizmom, ki se denimo kaže v diskriminaciji skupnosti LGBTIQA+ ter, nenazadnje, vojnami.
V času Putinovega predsedovanja se je ruska vojska borila s čečenskimi separatisti, kot premer je bdel nad vojno v Gruziji leta 2008, po Putinovi vrnitvi na predsedniško funkcijo pa je Rusija kljub obsodbam in svarilom mednarodne skupnosti priključila Krim, medtem ko so se proruski separatisti z Ukrajinci borili v Donecku in Lugansku na vzhodu Ukrajine. Ruska vojska je (z zračnimi napadi) na strani predsednika Bašarja al Asada prav tako intervenirala v Siriji leta 2015.
Vladimir Putin in Barack Obama na srečanju julija 2009 (PROFIMEDIA)
Vladimir Putin in Angela Merkel na srečanju skupine države G20 julija 2017 (PROFIMEDIA)
Vladimir Putin in kraljica Elizabeta II. aprila leta 2000 (PROFIMEDIA)
Od leve proti desni: Vladimir Putin, Jean-Claude Juncker, Barack Obama, Angela Merkel in Donald Tusk na vrhu skupine držav G20 novembra 2015 v Turčiji (PROFIMEDIA)
Opomin na to, da ruski predsednik Putin onkraj ozemlja Rusije nikakor ni nedotakljiv, je sicer sredi marca prišel iz Haaga. Mednarodno kazensko sodišče je namreč izdalo nalog za aretacijo Putina, pri čemer mu očita odgovornost za nezakonite deportacije ukrajinskih otrok in njihovo premeščanje v Rusijo. Nalog je resda povsem brez vrednosti v Rusiji – država ni podpisnica Rimskega statuta, po katerem deluje sodišče –, a enako ne velja za tujino.
Putin, sicer velik ljubitelj psov, je z nizom fotografij, na katerih je poudarjena njegova stereotipna moškost, razburil svetovno javnost in spodbudil številne kritike. Fotografije so nastale leta 2009 med Putinovim dopustom v Sibiriji.
PROFIMEDIA
PROFIMEDIA
PROFIMEDIA
Kritičen do sistema in iskanje sprememb
Da Putin ni zadovoljen z razporeditvijo moči v mednarodni skupnosti, je sicer nakazal že pred dobrim desetletjem. Po začetku vojne v Ukrajini februarja lani so številni tuji mediji spomnili na leto 2007 in Putinov govor na mednarodni varnostni konferenci v Münchnu, na kateri je bil ruski predsednik kritičen do sistema, ki se je vzpostavil po hladni vojni in v katerem dominirajo ZDA.
“Putin je postal predsednik leta 2000 in je naznanil namen, da obnovi rusko veličino,” sta v mnenjskem prispevku o odmevnem Putinovem govoru lani zapisala nekdanja ameriška diplomata Daniel Fried in Kurt Volker.
Kot sta med drugim poudarila, se Putin po začetku mandata ni osredotočil na krepitev vladavine prava ali gospodarstva, pač pa na krepitev in modernizacijo ruske vojske. Moč vojske Rusija sicer redno kaže tudi na paradah, kot je velika parada ob dnevu zmage nad nacizmom 9. maja.
Od leve proti desni: Vladimir Putin, Jean-Claude Juncker, Barack Obama, Angela Merkel in Donald Tusk na vrhu skupine držav G20 novembra 2015 v Turčiji (PROFIMEDIA)
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje