Mednarodno kazensko sodišče izdalo nalog za aretacijo ruskega predsednika Putina

Svet 17. Mar 202316:35 > 20:48
Vladimir Putin
PROFIMEDIA

Mednarodno kazensko sodišče je izdalo nalog za aretacijo ruskega predsednika Vladimirja Putina. Sodišče ga obtožuje, da je odgovoren za nezakonite deportacije ukrajinskih otrok in njihovo premeščanje v Rusijo. V Kremlju so se na izdajo naloga za prijetje predsednika odzvali z besedami, da s pravnega vidika ti za njihovo državo nimajo nikakršnega pomena. Rusija namreč ni podpisnica rimskega statuta, po katerem deluje mednarodno sodišče v Haagu.

Mednarodno kazensko sodišče je izdalo nalog za prijetje ruskega predsednika Vladimirja Putina. Kot so zapisali na spletni strani sodišča, so nalog izdali zaradi suma, da je predsednik Putin odgovoren za nezakonite deportacije ukrajinskih otrok in njihovo nezakonito premeščanje v Rusijo.

Sodišče je na spletni strani zapisalo še, da obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da je Putin individualno kazensko odgovoren za zločine, ki mu jih očitajo – in sicer zaradi svojih “direktnih ravnanj, ki jih je izvajal skupaj z drugimi, oziroma prek drugih” ter zato, ker ni ustrezno nadziral podrejenih, ki so dejanja zagrešili oziroma so dopustili, da je do dejanj prišlo.

Sodišče je zaradi enakih obtožb izdalo nalog tudi za komisarko ruskega predsednika za pravice otrok Marijo Lvovo Belovo, ki je bdela nad ruskim programom preselitev ukrajinskih otrok z okupiranih območij.

“Obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da sta oba osumljenca odgovorna za vojna zločina nezakonitega preseljevanja in deportacije prebivalstva z okupiranih območij Ukrajine v Rusko federacijo,” so še zapisali na mednarodnem sodišču. Viri na mednarodnem sodišču so sicer že v ponedeljek razkrili, da bi prve naloge za aretacijo ruskih državljanov, vpletenih v vojne zločine v Ukrajini, lahko v Haagu izdali prav ta teden.

Vladimir Putin je tretji državni voditelj, ki mu je Mednarodno kazensko sodišče nalog za aretacijo izdalo med vodenjem države. Pred njim je sodišče leta 2011 nalog izdalo še libijskemu voditelju Moamerju Gadafiju, leta 2020 pa še voditelju Sudana Omarju al Baširju.

Ruski predsednik se kljub izdanemu nalogu najverjetneje v bližnji prihodnosti ne bo znašel na zatožni klopi. Rusija namreč ni članica Mednarodnega kazenskega sodišča, ki obtoženim ne sodi v odsotnosti. Vendar pa izdani nalog po poročanju tiskovne agencije Reuters pomeni, da lahko Putina aretirajo med obiskom katerekoli izmed držav članic mednarodnega sodišča. Med njimi poleg Rusije sicer ni Ukrajine, Kitajske in ZDA, prav tako pa tudi ne ruskih zaveznic Belorusije in Turčije. Putinu bi lahko sodili tudi v primeru, če bi ga v Haag izročila Rusija.

Problematični “humanitarni” program preseljevanja otrok

Obtožbe, ki so privedle do izdaje nalogov, se dotikajo spornega programa, v okviru katerega je Rusija v državo preselila na tisoče ukrajinskih otrok. V Kijevu ter na Zahodu opozarjajo, da gre za prisilne deportacije, medtem ko v Moskvi projekt predstavljajo kot humanitarni program, s katerim želijo zaščititi sirote in otroke z vojnih območij. Kako vidijo program preseljevanja, kaže tudi odziv komisarke Lvove Belove na izdajo naloga, ki ga je pospremila z besedami, da je lepo, da mednarodna skupnost ceni njihovo pomoč otrokom.

V Rusijo naj bi v dobrem letu vojne odpeljali več kot 6 tisoč otrok, kaže poročilo raziskovalcev z univerze Yale, ki jih je podprlo tudi ameriško zunanje ministrstvo. Raziskovalci so v poročilu navedli, da ukrajinske otroke večinoma selijo v poslopja, kjer se poleti odvijajo poletni tabori. V raziskavi so našteli 43 takšnih centrov, ki se nahajajo tako na Krimu kot tudi v okolici Moskve in celo v Sibiriji.

V večini naj bi z namenom integracije potekali prevzgojni programi. Kot so navedli v poročilu, so ukrajinski otroci izpostavljeni “akademski, kulturni, patriotski in vojaški vzgoji, ki je osredotočena okoli Rusije” ter da je cilj integracija ukrajinskih otrok v skaldu z vizijo ruske vlade. Raziskovalci so še zaznali, da so starši ukrajinskih otrok pri podajanju soglasij za vključitev njihovih otrok v te institucije pogosto pod pritiskom ruske strani.

Ruska komisarka za pravice otrok Marija Lvova Belova
Ruska komisarka za pravice otrok Marija Lvova Belova (Vir: PROFIMEDIA)

Nalog za aretacijo prihaja po tem, ko je pred letom dni tožilec Mednarodnega kazenskega tožilstva Karim Khan odprl preiskavo morebitnih vojnih zločinov, zločinov proti človečnosti in genocida v Ukrajini. Rusija sicer vse od začetka invazije na Ukrajino, ki jo imenuje “posebna vojaška operacija”, zavrača očitke, da je odgovorna za grozote v Ukrajini. Tožilec haaškega sodišča je današnjo izdajo nalogov za prijetje pospremil z besedami, da so deportacije otok in druge poteze ruske strani kazale na to, da si v Moskvi želijo ukrajinske otroke za vedno odstraniti iz njihove države.

Odločitev Haaga za Kremelj nesprejemljiva in brez pomena

Na izdajo nalogov za aretacijo so se že odzvali v Kremlju, kjer so potezo označili za nesprejemljivo in nezaslišano. Več predstavnikov oblasti je poudarilo dejstvo, da Rusija ni podpisnica rimskega statuta, po katerem deluje Mednarodno kazensko sodišče. “Ti nalogi za prijetje nimajo s pravnega vidika za našo državo nikakršnega pomena,” je na družbenem omrežju Telegram poudarila ruska zunanja ministrica Marija Zaharova.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je izpostavil, da “Rusija skupaj z več drugimi državami ne priznava pristojnosti tega sodišča, zato so vse tovrstne odločitve za Rusijo s pravnega vidika nične in neveljavne”.

Izdani nalog za prijetje pa so pričakovano pozdravili v Kijevu. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je odločitev sodišča pozdravil kot “zgodovinsko odločitev, s katero se bo začela zgodovinska odgovornost”. “Takšne kriminalne operacije ne bi bilo mogoče izvesti brez ukaza najvišjega voditelja teroristične države,” je dejal. Izpostavil je, da je deportacija ukrajinskih otrok v Rusijo “zlobna politika” ruske države, “ki se začne s prvim uradnikom te države”. Sodišču se je zahvalil “za pripravljenost, da storilce dejansko privede pred roko pravice”.

Odzval se je tudi ukrajinski generalni tožilec Andrij Kostin, ki je na družbenih omrežjih zapisal, da gre za “zgodovinsko odločitev za Ukrajino in celoten sistem mednarodnega prava”.

Naloge za aretacijo so pozdravili tudi na Zahodu. Kot je na Twitterju zapisal visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell, se s potezo mednarodnega sodišča začenja proces odkrivanja odgovornosti. Odločitev haaškega sodišča sta pozdravila tudi slovenski premier Robert Golob in zunanja ministrica Tanja Fajon.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.