Menu Item
Ugotovitve ameriške raziskave kažejo, da staranje ni počasen in enakomeren proces. To bi lahko pojasnilo porast zdravstvenih težav v določenih starostnih obdobjih.
Če ste nenadoma na obrazu opazili veliko gubic, so se čez noč pojavile nove bolečine ali pa imate občutek, da ste se v trenutku postarali, je to mogoče znanstveno razložiti. Nova študija, objavljena v Nature Aging, namreč kaže, da staranje ni počasen in enakomeren proces, temveč pospešeno poteka v dveh obdobjih.
V študiji so spremljali 108 ljudi, starih od 25 do 27 let. Opazili so, da se prvi val starostnih sprememb zgodi pri približno 44 letih, drugi pa pri 60 letih. Te ugotovitve bi lahko pojasnile tudi, zakaj se pri določenih starostih pojavi skokovit porast nekaterih zdravstvenih težav, vključno z mišično-skeletnimi težavami ter boleznimi srca in ožilja.
“Gre za res dramatične spremembe,” je za Guardian povedal genetik in direktor centra za genomiko na univerzi Stanford ter glavni avtor študije Michael Snyder.
108 prostovoljcev je vsakih nekaj mesecev v obdobju od enega do sedmih let oddalo vzorce krvi in blata ter brise kože, ustne votline in nosu. Raziskovalci so pregledovali okoli 135.000 različnih molekul in mikrobov. Številčnost večine molekul in mikrobov se ni spreminjala postopoma in kronološko. Največje spremembe so se zgodile v sredini 40. in zgodnjih 60. letih.
Hitro staranje pri 40. je raziskovalce presenetilo
Staranje sredi štiridesetih let je bilo za raziskovalce nepričakovano. Sprva so domnevali, da je to posledica perimenopavzalnih sprememb pri ženskah. Vendar so podatki pokazali, da so se podobne spremembe zgodile tudi pri moških sredi 40. let.
V prvem valu staranja so se najbolj spremenile molekule, povezane z boleznimi srca in ožilja. Močno pa se je spremenila tudi sposobnost presnove kofeina, alkohola in lipidov. V drugem valu pa so se najbolj spremenile molekule, povezane z uravnavanjem imunskega sistema, presnovo ogljikovih hidratov in delovanjem ledvic. V obeh obdobjih so se spremenile tudi molekule, povezane s stanjem kože in mišic.
Prejšnje študije so nakazovale, da se tretje obdobje hitrejšega staranja zgodi pri 78. letu. Vendar nova študija tega ni mogla potrditi, saj so bili najstarejši udeleženci stari 75 let.
Tveganje za nekatere bolezni ne narašča postopoma
Ugotovitve se ujemajo s prejšnjimi raziskavami o staranju. Že do sedaj je bilo jasno, da tveganje za številne bolezni, povezane s starostjo, ne narašča postopoma. Tako se recimo tveganje za Alzheimerjevo bolezen ter bolezni srca in ožilja najbolj povečajo po 60. letu starosti.
Nekatere spremembe so lahko povezane tudi z življenjskim slogom. Spremembe v presnovi alkohola bi bilo tako mogoče pojasniti s povečanim pitjem alkoholnih pijač v 40. letih, ki veljajo za stresno življenjsko obdobje, piše Guardian.
Izsledki študije pa lahko pomagajo oblikovati ukrepe. Tako bi bilo smotrno povečati obdobje vadbe v obdobjih, ko hitreje izgubljamo mišično maso. “Prepričan sem, da moramo življenjski slog prilagajati, dokler smo še zdravi,” je rekel Snyder.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!