Raziskava: ženske živijo dlje kot moški, tudi v ekstremnih razmerah

Zgodovinski dogodki, kot sta bila velika krompirjeva lakota na Irskem (med 1845 in 1849) in epidemija ošpic na Islandiji (1846), imajo nekaj skupnega – preživelo je več žensk kot moških.

Kot piše avtorica knjige Močnejši spol: kaj nam znanost pove o moči ženskega telesa Starre Vartan, je to zato, ker je žensko telo zgrajeno za vzdržljivost in dolgoživost.

Čeprav imajo ženske zapletenejše reproduktivne organe in z njimi povezane funkcije, ki so lahko zelo obremenjujoče za telo – menstruacija, nosečnost, porod in dojenje – ženska telesa načeloma zdržijo več od moških. In to čeprav imajo dekleta v mnogih delih sveta dostop do manj sredstev kot fantje.

Kot je ugotovila Virginia Zarulli, izredna profesorica demografije na italijanski univerzi v Padovi, vzdržljivost ženskih teles obvelja tudi v ekstremnih razmerah.

Zarulli je analizirala podatke o preživetju pri sedmih populacijah, ki so doživele lakoto, epidemije ali suženjstvo. V teh okoliščinah so ženske preživele moške v vseh starostnih obdobjih in na vseh lokacijah – celo novorojene deklice v teh okoljih so imele višjo stopnjo preživetja kot novorojeni dečki. Študija je bila objavljena leta 2018 v znanstveni reviji PNAS.

Tudi v sodobni družbi je stopnja umrljivosti moških višja od stopnje umrljivosti žensk.

Ženski kromosomi in hormoni

Ženske imajo dva X kromosoma, moški pa X in Y spolni kromosom. Kromosom X je veliko večji in vsebuje približno 10-krat več genov. Tako imajo ženska telesa dostop do večjega števila imunskih genov, zaradi česar je njihov obrambni sistem močan in raznolik.

Kot je zapisala nevrogenetičarka in evolucijska biologinja dr. Sharon Moalem v knjigi The Better Half: On the Genetic Superiority of Women (Boljša polovica: o genetski superiornosti žensk), so se ženske imunološko razvile tako, da "prelisičijo" moške. Ker virusi in bakterije vedno mutirajo, je imunski sistem, ki se lahko hitro prilagodi, odpornejši.

Estrogen, ki ga je v ženskem telesu več, ima prav tako številne imunske prednosti. Zaradi tega imajo sesalci ženskega spola bolje opremljen imunski sistem. Ženske imajo tudi več aktivnih nevtrofilcev, najpogostejše vrste belih krvničk, ki se borijo proti okužbam.

Znanstveniki so ugotovili še, da je v ženskih telesih močnejša aktivnost B celic – belih krvničk, ki se prilagodijo za boj proti virusom ali bakterijam. Ta prednost je lahko deloma tudi posledica estrogena. Raziskovalci namreč še vedno poskušajo ugotoviti, kaj je posledica hormonov, kaj vpliva na gene in kaj je mogoče pripisati drugim vzrokom.

Ker ima žensko telo močnejšo imunsko obrambo, se na splošno bolje odziva na cepiva in viruse, bolje se bori proti sepsi in ima manjše tveganje za nastanek nekaterih vrst raka. Slaba stran tega pa je, da imajo ženske več avtoimunskih bolezni kot moški. Prav tako ženske pogosteje živijo s kroničnimi boleznimi, potem ko preživijo bolezni, ki bi moško telo uničile.

Učinek testosterona

Tudi testosteron ima svoje imunske pomanjkljivosti, moški pa imajo tega hormona več kot ženske. Znanstveniki so ugotovili, da lahko kastrirajo samce živali in s tem izboljšajo njihovo odpornost ali pa samicam vbrizgajo testosteron in poslabšajo njihovo odpornost.

Zakaj? Morda zato, ker testosteron samcem mogoča večji razmnoževalni uspeh, saj "živijo na polno in umirajo mladi".

Fiziologija in kultura

Nekateri znanstveniki trdijo, da sta življenjski slog in kultura v večini kriva za slabšo dolgoživost moških. Kot populacija pogosteje kadijo, pijejo več alkohola in se ukvarjajo z bolj tveganimi dejavnostmi kot ženske. Prav tako opravljajo fizično nevarnejše poklice.

A študije, osredotočene na to, kaj se zgodi, ko ženske prevzamejo nekatere nezdrave navade, ki so tradicionalno značilnejše za moško populacijo, kot je kajenje, še vedno kažejo, da ženske živijo dlje kot moški, je dejala Zarulli.

Po novi raziskavi je prednost žensk pri dolgoživosti verjetno več kot samo posledica genetskih in hormonskih dejavnikov: je tudi posledica same zgradbe ženskega telesa.

Na državni univerzi v Severni Karolini je skupina pod vodstvom mikrobiološke ekologinje Erin McKenney in forenzične antropologinje Amande Hale prvič po letu 1885 izvedla prelomno študijo, v kateri so pri truplih izmerili dolžino tankega črevesa.

Ugotovili so, da je tanko črevo pri ženskah bistveno daljše kot pri moških, kar ženskam omogoča, da iz enake količine hrane pridobijo več hranil.