Podrobnosti "čokoladne afere", o kateri govorijo vsi v regiji

Reška županja Iva Rinčić je nekaterim zaposlenim na občini prepovedala vstop v prvo nadstropje občinske stavbe in njeno pisarno, ker je nekdo od zaposlenih ukradel napol pojedeno čokolado. Mediji po celotnem območju nekdanje Jugoslavije že dva dni ugotavljajo, za katero čokolado gre pri aferi, ki so jo poimenovali "čokolada gate".

Tatu 220 gramov težke čokolade Dorina s celimi lešniki, ki v Sloveniji stane približno 5,50 evra, je županja prijavila etični komisiji. Zadevo je želela obravnavati tudi policija, ki je županjo poklicala, a do obravnave ni prišlo.

O dogodku sta za N1 Slovenija zdaj spregovorila tako reška županja kot tudi poslanec opozicijske SDP, ki je čokoladno afero razkril javnosti.

Kaj se je zgodilo na Reki?

Manjša kraja v županjini pisarni je sprožila notranjo preiskavo. Ožjemu krogu zaposlenih, ki so bili v času incidenta v županjini pisarni, je začasno določeno, da lahko vstopajo vanjo le ob predhodni najavi ali na povabilo — in to izključno zaradi opravljanja rednih delovnih nalog.

Na videoposnetku kraje je po poročanju hrvaških medijev vidno, da je več zaposlenih mestne uprave premikalo pohištvo v delovnem salonu županje Rinčić; posnetek prav tako kaže, da je eden od njih vzel napol pojedeno čokolado z mize in jo pospravil v žep. Županja je potrdila, da je bila iz prostora, v katerem dela, ukradena čokolada ter da je osebo z videoposnetka zato prijavila etični komisiji.

Eksekucija, disciplina in Orwell

Do incidenta je po županjinih besedah prišlo že pred mesecem dni. Javnost je o tem dogodku včeraj sicer obvestil županijski poslanec iz vrst opozicijske SDP, Marko Mataja Mafrici. Ta je za N1 povedal: "Čokolada je sicer sladka, toda po čokoladni aferi ostaja grenak okus."

Mataja Mafrici ocenjuje, da je prepoved vstopa nekaterim zaposlenim v celo nadstropje bizaren ukrep, do zdaj neznan v hrvaški zgodovini: "Pred dvajsetimi leti je oborožen moški zajel nekdanjega reškega župana in novinarje, pol ure so bili talci. Moški je v stavbo vstopil z jurišno puško kalašnikov ter z bombo. Po tem incidentu nikomur ni bil prepovedan vstop v javno stavbo, kaj šele zaposlenim." Potezo županje ocenjuje kot željo po popolni kontroli: "Ne beremo, temveč živimo Orwella," je v pogovoru za N1 sklenil poslanec.

"Županja krivca vedno išče pri drugih, nikoli pri sebi; včasih je krivec celo dež," pravi Mataja Mafrici in poudarja: "V proračunu imamo letos na voljo 230 milijonov evrov, od tega najmanj 28 milijonov presežka. Namesto da bi se županja ukvarjala s porabo tega denarja, je raje izvedla eksekucijo dela zaposlenih in jih želela disciplinirati."

Županja Iva Rinčić pa odgovarja, da SDP ni všeč, ker niso več na oblasti. "Ne ustreza jim, da je prišlo do menjave oblasti," pravi. Prepričana je, da je prav to razlog, da so sprožili afero "čokolada gate". Pri kraji čokolade po njenih besedah ne gre zgolj za tatvino, temveč za vprašanje načel in zaupanja, je povedala za N1.

Zatrjuje tudi, da čokolada ni bila njena. Čigava je bila, ne želi razkriti. Prepoved vstopa zaposlenim ocenjuje kot primerno sankcijo, saj želi vzpostaviti sistem, v katerem nobena tatvina ne bo tolerirana. Njena naloga je, pove, vzpostavitev odgovornosti v mestni upravi. Dodala je še, da so mediji senzacionalistični, novinarji pa po njenem delujejo tako, da zadovoljujejo najnižje interese bralcev.

Ali je županja kršila zakon?

Županja ve, kdo je odtujil polovico čokolade, saj je videla videoposnetek. Opozicija se zato sprašuje, ali je bilo tako ravnanje sploh mogoče glede na veljavno hrvaško zakonodajo o varstvu osebnih podatkov.

Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR) je lahko bila kršena, meni Ines Krečak, strokovnjakinja za zaščito osebnih podatkov. Če je županja — kot se zdi — sama pregledovala videoposnetke, ne da bi incident prijavila policiji ali pridobila soglasja pristojnega odbora, gre po njenem mnenju za protizakonito početje.

"Če tatvina ali drug varnostni incident ni prijavljen, ni podlage za pregledovanje videoposnetkov. Ti se ne smejo poljubno uporabljati, na primer zato, ker nekdo želi ugotoviti, kdo je vstopil v pisarno. Takšno početje je nezakonita obdelava osebnih podatkov," je Krečak zapisala na omrežju LinkedIn in dodala: "Videoposnetek se sme pregledati le, kadar je to res nujno. Če je tatvina prijavljena policiji, ima ta pristojnost preveriti videoposnetke. Vsako drugačno ravnanje je v nasprotju z GDPR in veljavno zakonodajo ter predstavlja nezakonito obdelavo podatkov."

Ines Krečak poziva Agencijo za zaščito osebnih podatkov k hitremu ukrepanju.