Ob tem ko ukrajinske sile na vzhodu Ukrajine še naprej uspešno izvajajo protiofenzivo in ponovno prevzemajo nadzor nad ozemlji, ki so bila zadnje mesece pod nadzorom Rusije, so proruske oblasti v Donecku in Lugansku sporočile, da bodo v prihodnjih dneh izvedle referendum, na katerem se bodo prebivalci izrekli o priključitvi Rusiji. Zahod se je na idejo o referendumih pričakovano odzval zelo kritično. Da mora mednarodna skupnost obsoditi to grobo kršitev mednarodnega prava, je med drugim menil generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg.
Na proruskih separatističnih ozemljih v regijah Lugansk in Doneck na vzhodu Ukrajine bo od 23. do 27. septembra potekal referendum o priključitvi k Rusiji, so poročali lokalni proruski predstavniki in ruski mediji. V Moskvi izvedbo referendumov, ki bo še zaostrila odnose med Rusijo in Zahodom, podpirajo, piše tiskovna agencija Reuters.
Referendum bo potekal v regijah Doneck in Lugansk, ki ju je ruski predsednik Vladimir Putin tik pred začetkom ofenzive proti Ukrajini priznal kot neodvisni državi.
Vodja proruskih separatistov iz Donecka Denis Pušilin je Putina že pozval, naj preuči možnost, da regija v čim krajšem času postane del Rusije. “Dolgo trpeče ljudstvo Donbasa si zasluži, da postane del velike države, ki jo je vedno dojemalo za svojo domovino,” je zapisal na družbenih omrežjih.
Glasovanje bo zadevalo 15 odstotkov ozemlja Ukrajine oziroma površino v velikosti Madžarske ali Poljska, še piše Reuters. Izvedbo referenduma so napovedali tudi na okupiranih ozemljih v hersonski regiji, najverjetneje bo sledilo tudi okupirano Zaporožje.
Odločitev o izvedbi referendumov je bila sprejeta malo po tem, ko so nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev in separatisti v regijah Doneck in Lugansk pozvali k hitri izvedbi referendumov predvsem zaradi napredovanja ukrajinskih sil. Po besedah Medvedjeva bi Rusija z izvedbo referendumov Rusija lahko razširila svoj vojaški mandat in izkoristila vse svoje vojaške zmogljivosti za “samoobrambo” priključenega teritorija. Podobno taktiko je Moskva sicer uporabila že leta 2014, ko si je z referendumom, ki ni bil mednarodno priznan, priključila ukrajinski polotok Krim.
Ruska duma, spodnji dom ruskega parlamenta, je danes sprejela zakonodajne spremembe zakona o vojaški službi. Spremembe uvajajo strožje kazni za kršitve vojaških obveznosti, kot so dezertacija ali izogibanje služenju vojski, sklicujoč se na rusko tiskovno agencijo Tass piše CNN. Zakonodajne spremembe predvidevajo večletne zaporne kazni.
V Kijevu kritični: ‘Referendumi’ ne bodo spremenili ničesar
Izvedbo referendumov je med drugim komentiral ruski minister za zunanje zadeve Sergej Lavrov. “Od vsega začetka operacije smo rekli, da bi se o svoji usodi morali izreči prebivalci ozemelj. Da morajo biti gospodarji svoje usode, potrjuje celotna situacija,” je sporočil prek Telegrama.
Do referendumov pa je bil medtem pričakovano kritičen Lavrovov ukrajinski kolega, Dmitro Kuleba. Prek Twitterja je sporočil, da “goljufivi ‘referendumi’ ne bodo spremenili ničesar”. Dodal je: “Rusija je bila in ostaja agresor, ki nezakonito okupira dele ozemlja Ukrajine. Ukrajina ima vso pravico osvoboditi svoja ozemlja in jih bo ne glede na to, kaj pravi Rusija, še naprej osvobajala.”
Podobno kot Kuleba je idejo o referendumih obsodil tudi generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg. “‘Goljufivi’ referendumi nimajo legitimnosti in ne spreminjajo narave ruske vojne agresije zoper Ukrajino. To je nadaljnje stopnjevanje Putinove vojne. Mednarodna skupnost mora obsoditi to grobo kršitev mednarodnega prava in okrepiti podporo Ukrajini,” je sporočil prek Twitterja.
Sham referendums have no legitimacy & do not change the nature of #Russia’s war of aggression against #Ukraine. This is a further escalation in Putin’s war. The international community must condemn this blatant violation of international law & step up support for Ukraine. pic.twitter.com/NdcN3tO6Sy
Nemški kancler Olaf Scholz je danes ob robu 77. zasedanja Generalne skupščine ZN v New Yorku dejal, da ruskih načrtov za izvedbo “navideznih referendumov” v Ukrajini ne bodo sprejeli, saj so ti v nasprotju z mednarodnim pravom, poroča nemška tiskovna agencija dpa. “Vse to je le poskus imperialistične agresije,” je dejal Scholz in dodal, da ima Ukrajina vso pravico braniti ozemeljsko celovitost in suverenost svoje države in svoje demokracije, kot tudi, da jo mednarodna skupnost pri tem podpira.
Načrte proruskih separatistov v Ukrajini so prav tako obsodile ZDA in prav tako napovedale, da ne bodo priznale njihovih rezultatov, poroča AFP. “Ti referendumi so žalitev načel suverenosti in ozemeljske celovitosti, na katerih temelji mednarodni sistem,” je izjavil svetovalec Bele hiše za nacionalno varnost Jake Sullivan.
Ostro se je odzvala tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. “Nikoli ne bomo priznali poskusa Rusije, da bi legitimirala svojo nezakonito in brutalno okupacijo ukrajinskih ozemelj,” je dejala po navedbah dpa. “Poskus spreminjanja ukrajinskih meja je popolnoma nesprejemljiv in pomeni očitno kršitev Ustanovne listine ZN ter ukrajinske neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti,” je dejala ob robu zasedanja Generalne skupščine ZN v New Yorku.
Erdogan o trajnem miru v Ukrajini
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je znova spregovoril o razmerah v Ukrajini. Če je cilj v Ukrajini trajen mir, bi Rusija Ukrajini morala vrniti zasedeno ozemlje, je povedal v pogovoru za ameriško televizijo PBS. Dodal je, da sta se sprti strani dogovorili o izmenjavi 200 zapornikov, najobsežnejši od začetka vojne.
Sputnik/Vladimir Smirnov/REUTERS
Ankara ne priznava ruske priključitve Krima leta 2014 in je že večkrat poudarila spoštovanje suverenosti Ukrajine. Kljub temu vzdržuje tesne odnose tako s Kijevom kot z Moskvo. Med drugim je sprtima stranema julija pomagala doseči dogovor o izvozu žita iz ukrajinskih črnomorskih pristanišč.
Vendar pa je Erdogan v zadnjem času v številnih izjavah jasno stopil na stran ruskega predsednika Putina in Zahod obtožil provokacij Rusije. Konec minulega tedna je med drugim dejal, da se želi Turčija pridružiti Šanghajski organizaciji za sodelovanje (SCO), katere največji članici sta Kitajska in Rusija.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje