Resno opozorilo: obnovljivi viri bi lahko ogrozili občutljivo naravo Alp

EU želi pospešiti razvoj obnovljivih virov energije, a se ta v Alpah ne sme zgoditi na račun občutljivih naravnih območij, opozarja nevladna organizacija Cipra. Alpska konvencija je namreč kot mednarodno zavezujoča pogodba nadrejena sekundarnemu pravu EU, zaradi česar jo je treba upoštevati tudi pri izvajanju direktive o obnovljivih virih energije.

Kot so v sporočilu za javnost izpostavili v Cipri, ki deluje tudi v Sloveniji, je neodvisni nadzorni odbor Alpske konvencije vprašanje, ali omenjena direktiva krši cilje Alpske konvencije, preučeval od leta 2023.

"Rezultat omenjenega proučevanja je temeljnega pomena," so poudarili. Evropska komisija je namreč ugotovila, da so organi EU zavezani k spoštovanju mednarodnih pogodb, ki jih je sklenila EU, tako da imajo te prednost pred sekundarnim pravom EU.

Poročilo odbora navaja tudi, da so države EU v alpskem prostoru odgovorne za to, da pri izvajanju direktive upoštevajo določbe Alpske konvencije. Direktiva namreč ne sme imeti za posledico izničenja varstva okolja in narave, kot ga predvideva veljavna mednarodna pogodba.

"Države članice imajo določen manevrski prostor - slednjega pa morajo izkoristiti za dosledno varstvo Alp v smislu Konvencije o varstvu Alp," pojasnjuje direktor Cipre Avstrija Paul Kuncio.

Tako se na zavarovanih območjih, močvirjih in mokriščih ne sme opredeljevati območij za pospeševanje uvajanja energije iz obnovljivih virov. Izključiti je treba tudi gradnjo novih hidroelektrarn v ekološko občutljivih alpskih regijah.

Države EU, ki so tudi pogodbenice Alpske konvencije, lahko določene energetske vire, kot so na primer vodna energija ali biomasa, izvzamejo iz prednostnih določb ali pa lahko denimo gradnjo naprav za proizvodnjo obnovljive energije v posebej zaščitenih območjih oprostijo izrednega javnega interesa, so navedli v Cipri.

V organizaciji glede na zapisano zahtevajo izvajanje direktive o obnovljivih virih energije v skladu z določbami mednarodne pogodbe.

To pomeni neobstoj prednostnih območij za obnovljive vire v zaščitenih območjih, močvirjih ali mokriščih, odpravo nadrejenega javnega interesa rabe v posebej občutljivih naravnih območjih, prepoved izjem pri pregledu projektov za vetrne in sončne elektrarne, s katerim se ocenjuje potencialne znatne vplive na okolje, jasno opredelitev zahtev za presojanje vplivov na okolje v smislu Alpske konvencije ter prednostno gradnjo novih naprav za proizvodnjo energije na že zabetoniranih ali pozidanih površinah.

"Alpska konvencija ni ovira za energetski prehod - je kompas za njeno naravi prijazno izvajanje," je izpostavil direktor Cipre International Kaspar Schuler. "Zdaj je vse odvisno od tega, ali bodo države sledile temu kompasu," je sklenil.

V Cipri so izpostavili še, da so rezultati postopka posebej pomembni zato, ker morajo države EU do februarja sporočiti svoja območja za pospeševanje uvajanja energije iz obnovljivih virov.