Na hrvaške medije se je v času covida-19 dodatno povečal finančni pritisk zaradi prilagajanja vse večjemu številu spletnih bralcev in usmerjanja oglaševalskih prihodkov v spletne portale. Novinarji so izgubili službe in plače in so izpostavljeni vedno večjemu političnemu pritisku. Hkrati zastareli predpisi lahko povzročijo upad števila medijev in ogrožajo pluralizem na Hrvaškem, piše Reutersov inštitut v poročilu Digital News za leto 2021.

“Covid-19 je še bolj otežil poročanje hrvaških novinarjev. Aprila 2021 je Hrvaško novinarsko društvo (HND) objavilo poročilo o nenehnih tožbah zoper novinarje, ki preiskujejo mogotce. Odkrilo je 924 takih primerov, večinoma zoper novinarje, ki delajo za Hanza Medio in Styrijo, založnika Jutarnjega lista, 24 sata in Večernjega lista,” piše v poročilu.

Hrvaški premier Andrej Plenković je še posebej izvajal pritisk na komercialne televizijske kanale RTL, N1 in Nova TV, ko jih je obtožil zarote proti kandidatom HDZ na lokalnih volitvah maja 2021, navaja poročilo.

“Predlagane spremembe zakona o elektronskih medijih so bile deležne številnih kritik zaradi omejevanja sovražnega govora v komentarjih na portalih, predvsem predlog, da so mediji odgovorni za vsebino komentarjev pod zgodbami, ki jih objavljajo. Nekateri se bojijo, da bodo mediji, če bodo zakonsko odgovorni za vsebino komentarjev, te odstranili.

N1 cenjen zaradi neodvisnega poročanja

Druga težava v zvezi z zakonom se nanaša na priljubljeni kabelski kanal na Hrvaškem, to je N1, ki ga mnogi cenijo zaradi neodvisnega poročanja. Spomladi 2021 so kanal umaknili iz ponudbe telekomunikacijskega operaterja A1. Ker je kabelski kanal N1 v lasti United Groupa, ki deluje na Nizozemskem, in ni brezplačen televizijski kanal z nacionalno licenco, zanj ne veljajo enaka pravila kot za postaje z licenco na Hrvaškem.

Če bi potezi A1 sledil največji operater v državi, hrvaški Telekom, bi N1 ostal brez pomembnega dela gledalcev. Na N1 si prizadevajo, da bodo težave rešili ali s sprejetjem novega zakona o elektronskih medijih ali s pridobitvijo nacionalne koncesije.

“V nasprotnem primeru bi morebitna izguba distribucije pomenila resnično tveganje za medijski pluralizem in škodovala raznolikosti hrvaške medijske scene,” še piše v poročilu Reutersovega inštituta.