Romunske volitve v Georgescujevi senci: populistom je pokazal pot proti zmagi

Današnje predsedniške volitve v Romuniji so v marsičem posebne. Romuni bi namreč morali predsednika dobiti že lani. Konec novembra se je odvil prvi krog, na katerem je senzacionalno slavil nestrankarski kandidat Calin Georgescu. Nato pa je sledil preobrat in odločitev ustavnega sodišča, da volitve zaradi sumov zunanjega vmešavanja razveljavi in ponovi.
Volilci tokrat ne morejo glasovati za Georgescuja, saj je volilna komisija njegovo kandidaturo zavrnila zaradi nepravilnosti v dokumentaciji. A romunski populistični politik je z zmago v razveljavljenem prvem krogu romunsko politiko obrnil na glavo, njegov vpliv pa je mogoče občutiti tudi ob ponovljenih volitvah. Georgescu je namreč pokazal, da je v Romuniji poleg uveljavljene socialdemokratske stranke PSD in nacionalno-liberalne stranke PNL, ki državi vladata dolga leta, precej prostora tudi za protisistemske, populistične in bolj skrajne politike.

To je v polni meri izkoristilo nacionalistično Zavezništvo za enotnost Romunov (AUR) in njegov predsednik George Simion, ki je glede na javnomnenjske raziskave favorit na tokratnih predsedniških volitvah. AUR je na romunski politični sceni od leta 2019, na prvih parlamentarnih volitvah leta 2020 pa je zbrala dobrih 9 odstotkov podpore. Na Georgescujevem valu so takoj po novembrskem prvem krogu predsedniških volitev na parlamentarnih dosegli velik uspeh. Zbrali so dobrih 18 odstotkov glasov in postali druga najmočnejša stranka v državi.

Favorit, ki je oboževalec Donalda Trumpa

Vodja AUR George Simion je za predsednika kandidiral že na lanskih razveljavljenih volitvah, a je v prvem krogu zasedel četrto mesto. Tudi po razveljavitvi je bila njegova podpora v anketah precej nizka, ko pa so Georgescuju prepovedali kandidaturo, so se njegovi volilci prelili k Simionu. Tako mu je podpora hitro skočila na okoli 30 odstotkov, ki mu jih javnomnenjske ankete napovedujejo tudi danes.

Simion velja za skrajno desnega kandidata. V svojih izjavah je izražal solidarnost z Georgescujem in napovedal, da mu bo ob izvolitvi ponudil službo na visokem položaju. Po poročanju Politica zanika, da bi bil prorusko usmerjen, je pa že dejal, da bi ustavil vojaško pomoč Ukrajini. Je velik navdušenec nad Donaldom Trumpom. Med drugim je javno podprl njegov poziv k višanju obrambnih izdatkov, nekajkrat pa je tudi poziral s kapo v podporo ameriškemu predsedniku. "Smo naravni zavezniki republikancev in ideološko se skoraj popolnoma ujemamo z gibanjem MAGA," je dejal Simion. Njegova stranka goji tudi iredentistične težnje po "veliki Romuniji", ki bi vključevala pokrajine v sosednjih državah.

Glede na javnomnenjske raziskave se bosta za vstop v drugi krog potegovala kandidat PSD in PNL Crin Antonescu in župan Bukarešte Nicușor Dan, ki jima ankete napovedujejo okoli 22 odstotkov podpore. Antonescu velja za kandidata establišmenta, saj sta ga podprli najbolj etablirani stranki v državi. Kot piše Politico je po ustavni obtožbi romunskega predsednika Traiana Basescuja leta 2012 za 48 dni opravljal dolžnosti predsednika države. V preteklosti je bil tudi poslanec in predsednik stranke PNL.
Nicușor Dan na drugi strani kandidira kot samostojni kandidat. Župan prestolnice je postal leta 2020, lani pa je osvojil drugi zaporedni mandat. Pred tem je bil tudi poslanec v parlamentu, bil pa je tudi med ustanovitelji stranke Unija Rešite Romunijo (USR), od katere pa se je ločil le eno leto po njenem nastanku. Po pisanju Politica je zelo prepoznaven v Bukarešti in nekaterih drugih mestih, šibkejši pa je pri volilcih na podeželju in v tujini. Za stranko USR smo sicer slišali tudi po razveljavljenih novembrskih volitvah, saj se je poleg Georgescuja v drugi krog uvrstila prav kandidatka USR Elena Lasconi. Ta kandidira tudi tokrat, a ji ankete ne napovedujejo velikih možnosti za uvrstitev v drugi krog. Od vidnejših kandidatov je tu še bivši socialdemokrat in nekdanji romunski premier Victor Ponta, ki pa prav tako ne kotira visoko.

Država na robu Evrope z ogromnim strateškim pomenom

V Romuniji se torej nakazuje nadaljevanje vzpona populistov, protisistemskih kandidatov in skrajnih strank, ki snubijo naveličane volilce. Ko smo novembra volilno presenečenje analizirali z nekdanjo slovensko veleposlanico v Romuniji Jadranko Šturm Kocjan, je ta opozorila na naveličanost ljudi nad uveljavljenimi političnimi strankami kot sta PSD in PNL. "Po koncu diktature Nicolaeja Ceausescuja se politični prostor še ni povsem prečistil. Prav tako tudi ni bilo političnega razvoja, ki bi zadovoljil ljudi," je takrat ocenjevala nekdanja diplomatka.

In zakaj so volitve predsednika Romunije, na katero se Slovenci verjetno spomnimo le, ko na avtocesti prehitevamo njene tovornjakarje, sploh pomembne za Evropo? Država ima polpredsedniški sistem in zato ima predsednik precej širša pooblastila. "Predsednik je pristojen za nacionalno varnost, zunanjo politiko, imenuje funkcionarje v pravosodju, vidimo ga na vseh glavnih sestankih EU," je v novembrskem pogovoru naštela Šturm Kocjan.

Pravi pomen Romunije za Evropo pa je strateški. Država je članica EU in Nata, ima zelo pomembno lego ob Črnem morju in več kot 600 kilometrov meje z Ukrajino. Za dobavo orožja in izvoz ukrajinskega žita je na razpolago ponudila svoje pristanišče v Constanti, v bližini tega mesta pa je tudi veliko letalsko oporišče Nata, ki bo kmalu postalo največje v Evropi. Izjemnega pomena je tudi vojaško oporišče v Deveseluju, kjer je nameščen ameriški sistem za prestrezanje balističnih raket kratkega in srednjega dosega. Vse to je ob negotovih varnostnih razmerah in skrhanih zavezništvih še kako pomembno.