Menu Item
Ruske oblasti so obtožile Kijev, da je ponoči s pomočjo raketnega sistema Himars obstreljeval zapor za ukrajinske vojne ujetnike v bližini mesta Olenivka, v regiji Doneck, ki je trenutno pod nadzorom proruskih separatistov. V napadu naj bi bilo ubitih 40 vojnih ujetnikov, 75 pa ranjenih. Kijev je obtožbe že zanikal. Medtem se v mestu Črnomorsk na jugu Ukrajine pripravljajo na izplutje prve ladje z žitom, kar naj bi se zgodilo že danes, a po besedah podsekretarja za humanitarne zadeve ZN Martina Griffithsa podrobnosti še urejajo.
Rusko obrambno ministrstvo je sprva poročalo, da je bilo v napadu ubitih 40 ukrajinskih vojnih ujetnikov, 75 pa ranjenih. Prav tako so navedli, da je bilo ranjenih tudi osem uslužbencev zapora. Kasneje so proruski separatisti sporočili, da se je število smrtnih žrtev povzpelo na 53.
Na ministrstvu so izrazili prepričanje, da je bil namen napada prestrašiti ukrajinske vojake in jih odvrniti od predaje. Kijev je obtožbe že zanikal. “Ukrajinske oborožene sile, ki v celoti spoštujejo in izpolnjujejo načela in norme mednarodnega humanitarnega prava, nikoli niso izvajale in ne izvajajo obstreljevanja civilne infrastrukture, zlasti ne krajev, kjer se verjetno nahajajo vojni ujetniki,” je v izjavi danes sporočila ukrajinska vojska.
Namesto tega so ukrajinske oblasti za artilerijsko obstreljevanje zapora obtožile ruske sile in dodale, da Rusija s svojimi obtožbami skuša prikriti mučenje in usmrtitve zapornikov.
Svetovalec ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega Mihajlo Podoljak je obtožbe Rusije označil za klasično, cinično in dobro premišljeno operacijo širjenja laži. Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba pa je Rusijo obtožil vojnega zločina in zaveznice pozval, naj odločno obsodijo brutalno kršitev mednarodnega humanitarnega prava in Rusijo uvrstijo med države podpornice terorizma.
Na ruskem obrambnem ministrstvu so sicer navedli, da so bili v zaporu pridržani pripadniki ukrajinskega bataljona Azov, ki je do zadnjega vztrajal pri obrambi mesta Mariupol.
Rusija azovski bataljon, nekdanjo paravojaško organizacijo s povezavami s skrajno desnimi skupinami, opisuje kot neonacistično organizacijo.
Ruski napad na Mikolajev terjal več smrtnih žrtev
Ukrajina pa poroča o obstreljevanju Mikolajev blizu južne fronte. V bližini avtobusne postaje je bilo ubitih pet ljudi, sedem pa ranjenih, je sporočil regionalni guverner Vitalij Kim. Ukrajinsko predsedstvo je danes sporočilo, da je rusko obstreljevanje Mikolajeva že v četrtek poškodovalo ali uničilo več stavb, vključno s stanovanjskimi hišami. Poškodovana naj bi bila tudi točka za dostavo humanitarne pomoči, tri osebe pa so bile ranjene, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Mikolajev, ki leži blizu Črnega morja, je do zdaj zapustila že približno polovica prebivalcev. Pred vojno je v mestu živelo skoraj 500.000 ljudi. Mesto je tudi največje urbano središče pod nadzorom ukrajinskih sil v bližini frontne črte v regiji Herson, kjer je ukrajinska vojska v zadnjih dneh sprožila protiofenzivo.
Zelenski za uvrstitev Rusije med države podpornice terorizma
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nočnem sporočilu dejal, da nihče na svetu ne vlaga več v terorizem kot Rusija. Države po svetu je pozval, naj Rusijo uvrstijo na seznam držav, ki podpirajo terorizem. V ZDA so senatorji že pripravili ustrezno resolucijo, vendar je odločitev o tem v pristojnosti zunanjega ministrstva ZDA, ki vodi uradni seznam držav podpornic terorizma. Trenutno so na njem Iran, Sirija, Kuba in Severna Koreja, za katere veljajo stroge sankcije ZDA.
London: V prvih bojnih vrstah ruske vojske v Ukrajini tudi plačanci skupine Wagner
Britanski obveščevalci so v dnevnem poročilu o vojni v Ukrajini izpostavili, da se plačanci iz skupine Wagner se v Ukrajini bojujejo v prvih bojnih vrstah, skupaj z rednimi enotami ruske vojske. Pri teh navedbah se britansko obrambno ministrstvo sklicuje na podatke obveščevalnih služb. Vojska naj bi jim zaradi pomanjkanja pehotnih enot na nekaterih delih frontne črte popolnoma predala odgovornost. “To je bistvena sprememba v primerjavi s prejšnjimi napotitvami skupine od leta 2015, ko je običajno izvajala misije, ki so bile ločene od odkritih, obsežnih rednih ruskih vojaških dejavnosti,” je zapisalo britansko obrambno ministrstvo.
Latest Defence Intelligence update on the situation in Ukraine - 29 July 2022
— Ministry of Defence 🇬🇧 (@DefenceHQ) July 29, 2022
Find out more about the UK government's response: https://t.co/CD3LU2jI92
🇺🇦 #StandWithUkraine 🇺🇦 pic.twitter.com/NMjaQWZiQU
Poročila o tem, da skupina Wagner sodeluje z rusko vlado ter da je ta njene borce napotila v Sirijo, Srednjeafriško republiko in tudi v Ukrajino, so obstajala že v preteklosti, a je Moskva to vselej zavračala in trdila, da povezav med redno vojsko in plačanci ni.
V Črnomorsku pričakujejo izplutje prve ladje z žitom po podpisu dogovora z Rusijo
V mestu Črnomorsk na jugu Ukrajine se pripravljajo na izplutje prve ladje z žitom, kar naj bi se zgodilo že danes, a po besedah podsekretarja za humanitarne zadeve ZN Martina Griffithsa podrobnosti še urejajo. Črnomorsk in Odeso je ob tem obiskal ukrajinski predsednik Zelenski in dejal, da so pripravljeni na ponoven izvoz žita.
“Prva ladja od začetka vojne se nalaga. To je turška ladja,” je dejal Zelenski ob obisku pristaniškega mesta Črnomorsk. Kot je pojasnil, so poskrbeli za vse in zdaj le še čakajo na signal s strani Turčije in Združenih narodov. Ukrajinsko predsedstvo je po navedbah AFP sporočilo, da bodo med prvimi izplule ladje, ki so bile natovorjene že ob ruski invaziji februarja, vendar zaradi začetka vojne nato niso mogle odpluti. Po poročanju britanskega BBC je takšnih ladij 17 s skupno 600.000 tonami žita.
Trenutno sicer še ni jasno, kam bodo odplule prve ladje, je pa Griffiths dejal, da je prednostna naloga Somalija, kjer v kar osmih regijah grozi lakota. Prekinitev izvoza žita je sicer povzročila pomanjkanje hrane v več afriških državah. Zelenski je dejal, da je za Ukrajino pomembno, da zagotovi svetovno prehransko varnost. “Medtem ko nekdo, ki blokira Črno morje, jemlje življenja v drugih državah, jim mi dajemo možnost, da preživijo,” je poudaril.
Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba pa je dejal, da bo Kijev storil vse, kar je v njegovi moči, da bo koridor za izvoz žita deloval. “Za organizacijo in izvedbo tega prvega prehoda po humanitarnem koridorju so izračunane vse podrobnosti, vse je preverjeno enkrat, dvakrat in trikrat,” besede Kulebe navaja BBC. Dogovor o ponovni vzpostavitvi izvoza po pomorski blokadi ukrajinskih črnomorskih pristanišč je bil pod pokroviteljstvom ZN podpisan pred tednom dni.
V skladu s sporazumom, ki sta ga podpisali Rusija in Ukrajina, morski koridor, konvoj in pregled tovora organizira skupni koordinacijski center (JCC) v Turčiji, končne priprave za izvedbo dogovora pa po poročanju BBC še niso bile opravljene. Ruske pomorske sile nadzorujejo večino Črnega morja, zato v tamkajšnjih ukrajinskih pristaniščih že skoraj šest mesecev ostaja približno 20 milijonov ton žita. Izvoz dodatno ogrožajo pomorske mine v največjem ukrajinskem pristanišču Odesa, ki jih je namestila ukrajinska vojska, da bi preprečila izkrcanja v pristanišču.
Ukrajinsko sodišče znižalo kazen obsojenemu ruskemu vojaku
Ukrajinsko sodišče je danes znižalo kazen ruskemu vojaku Vadimu Šišimarinu, obsojenemu za umor civilista v vasi Čupahivka ob začetku ruske invazije na Ukrajino. Šišimarin je bil sprva obsojen na dosmrtno zaporno kazen, sodišče pa je ugodilo pritožbi obrambe, ki je trdila, da je vojak sledil ukazu nadrejenega. Kazen mu je znižalo na 15 let zapora.
“Glede na rezultate pritožbenega pregleda je bila pritožba, ki jo je vložila obramba, delno izpolnjena,” so zapisali v izjavi na spletni strani prizivnega sodišča v Kijevu.
Šišimarin, ki je bil ob izreku sodbe maja star 21 let, je bil spoznan za krivega vojnih zločinov zaradi umora neoboroženega civilista in obsojen na dosmrtno kazen, kar je bila prva tovrstna sodba v zvezi z rusko invazijo. Vojak iz Sibirije je priznal, da je ubil 62-letnega civilista Oleksandra Šelipova, ki se je vozil s kolesom v vasi Čupahivka na severovzhodu Ukrajine.
Po poročanju britanskega BBC je Šišimarin trdil, da je Šelipova ustrelil pod pritiskom nadrejenega vojaka, ko sta ga 28. februarja videla, kako govori po telefonu, in se ob tem zbala, da bo njuno lokacijo razkril ukrajinski vojski.
Njegov odvetnik Viktor Ovsjanikov je takrat obljubil, da se bo na sodbo pritožil, saj da je na odločitev Šišimarina vplival “družbeni pritisk” s strani njegovih nadrejenih.
Blinken v pogovoru z Lavrovom skušal doseči zamenjavo ujetnikov
Ameriški državni sekretar Antony Blinken je danes prvič po začetku ruske invazije na Ukrajino po telefonu govoril z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom. Skušal ga je predvsem prepričati, naj sprejme ameriško ponudbo za zamenjavo ujetnikov, a Lavrov se glede tega ni izjasnil. Bi pa naj sogovornika pozval k vrnitvi k tihi diplomaciji.
“Imela sva odkrit pogovor. Na Kremelj sem pritiskal, da sprejme močan predlog, ki smo ga podali. Ne morem pa vam povedati, ali so zadeve zdaj bolj ali manj verjetne. Pomembno je, da je to slišal,” je novinarjem povedal Blinken.
Lavrov izjav za medije ni dajal, so pa iz Kremlja sporočili, da je ameriškemu kolegu v pogovoru predlagal, da bi se bilo glede morebitne izmenjave ujetnikov bolje vrniti k tihi diplomaciji.
ZDA želijo sicer nazaj poslovneža in nekdanjega marinca Paula Whelana, ki je v Rusiji zaprt od leta 2018, in košarkarico Brittney Griner, ki so jo aretirali letos. Ameriški mediji so poročali, da naj bi bile ZDA pripravljene Rusom v zameno vrniti obsojenega trgovca z orožjem Viktorja Buta.
Pogovor med Blinknom in Lavrovom je bil prvi, odkar je Rusija letos napadla Ukrajino. Ruska tiskovna agencija Tass poroča, da je Lavrov Američanu danes dejal, da sankcije Zahoda proti Rusiji zapletajo globalni položaj glede hrane. Blinken je Lavrova pozval, naj se Rusija drži nedavnega dogovora o sprostitvi blokade ukrajinskih pristanišč v Črnem morju in tako omogoči izvoz žita.
Povedal mu je tudi, da svet ne bo nikoli priznal priključitve ukrajinskega ozemlja Rusiji, tako kot ne priznava priključitve Krima, in Rusija bo v primeru, da to poskusi, deležna še dodatnih posledic.
Blinken je omenil še odnose s Kitajsko in izrazil upanje, da jim bo uspelo urediti razlike glede Tajvana na način, ki ne bo povečal nevarnosti spopada. Kitajska je jezna zaradi možnega obiska predsednice predstavniškega doma ameriškega kongresa Nancy Pelosi na Tajvanu in grozi s posledicami, ki jih sicer ni opredelila.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje