Menu Item
Po sprejemu novega evropskega paketa sankcij proti Rusiji je ta razširila seznam oseb, ki jim prepoveduje vstop v državo. Konkretnih imen ali števila oseb v Moskvi ne navajajo, gre pa pretežno za predstavnike evropskih organov pregona in trgovinskih organizacij. Dan pred drugo obletnico vojne v Ukrajini je o tej tematiki razpravljala tudi Generalna skupščina ZN.
Rusija je danes v odgovor na nove sankcije EU razširila seznam evropskih predstavnikov, ki jim prepoveduje vstop v državo. Na seznamu so se po podatkih ruskega zunanjega ministrstva med drugim znašli predstavniki evropskih organov pregona in trgovinskih organizacij, državljani članic EU, ki nudijo vojaško pomoč Ukrajini, ter predstavniki evropskih institucij, ki sodelujejo pri pregonu ruskih uradnikov in podpirajo zaplembo ruskega državnega premoženja. Konkretnih imen ali števila oseb v Moskvi ne navajajo.
“EU nadaljuje z neuspešnimi poskusi krepitve pritiska na Rusijo z enostranskimi omejevalnimi ukrepi. V odgovor na te sovražne poteze je ruska stran bistveno razširila seznam predstavnikov evropskih institucij in držav članic EU, ki jim je prepovedan vstop na ozemlje naše države,” so po poročanju tiskovne agencije Reuters sporočili na ruskem zunanjem ministrstvu.
Države članice EU so danes potrdile 13. sveženj sankcij proti Rusiji, s katerim so na seznam ukrepov dodale 106 posameznikov in 88 pravnih oseb, obtoženih pomoči Moskvi pri pridobivanju orožja ali vpletenosti pri ugrabitvi ukrajinskih otrok.
“Mir se bo enkrat vrnil v Ukrajino”
O vojni v Ukrajini, ki bo jutri dosegla drugo leto trajanja, so danes razpravljali tudi v Generalni skupščini ZN. Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon je na zasedanju dejala, da čeprav se to včasih zdi nemogoče, se bo mir enkrat vrnil v Ukrajino. Mednarodna skupnost k temu lahko prispeva s podporo mirovnemu procesu, ki nastaja s t. i. ukrajinsko mirovno formulo, je prepričana.
Ministrica je poudarila pomen spoštovanja mednarodnega prava in zagotavljanja odgovornosti za zločine, kar po njenih besedah lahko mednarodna skupnost stori s posebnim sodiščem za zločin agresije proti Ukrajini. Prav tako je opozorila, da je svet priča največji humanitarni krizi v Evropi od druge svetovne vojne. “Humanitarno pomoč bo letos potrebovalo 14,6 milijona Ukrajincev,” je dejala in zagotovila, da bo Slovenija zagotovila svoj delež.
Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je v New Yorku izrazil hvaležnost vsem državam, ki po dveh letih vojne še naprej podpirajo Kijev. Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija pa je medtem komentiral, da današnje zasedanje “nima zveze z realnostjo,” in zatrdil, da v Ukrajini ni zasedenih ozemelj, Rusija pa da le brani prebivalstvo pokrajin Doneck in Lugansk pred neonacisti.
“Poglejte jih. Spet odhajajo, ko ne želijo slišati drugačnega mnenja,” je nato zunanji minister Luksemburga Xavier Bettel pokazal na rusko delegacijo, ki je zapuščala dvorano in poudaril, da je za dialog potrebno tudi poslušanje.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!