Po podatkih visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) je od začetka ruske invazije do danes iz Ukrajine zbežalo 6.029.705 ljudi. Po podatkih Mednarodne organizacije za migracije (IOM) je bilo v Ukrajini notranje razseljenih še dodatnih osem milijonov ljudi, poroča AFP. Ženske in otroci predstavljajo 90 odstotkov beguncev, ukrajinski moški, stari od 18 do 60 let, pa iz države ne morejo oditi, saj morajo biti na voljo za vpoklic v vojsko. 

Od začetka vojne se je dnevni tok beguncev prek ukrajinskih meja precej zmanjšal. Samo marca je državo zapustilo skoraj 3,4 milijona Ukrajincev, aprila pa se je to število zmanjšalo na približno 1,5 milijona.

Ukrajina se pogaja z Rusijo o evakuaciji 38 težje poškodovanih vojakov iz območja jeklarne Azovstal v Mariupolu, je danes sporočila namestnica ukrajinskega predsednika vlade Irina Vereščuk. Po njenih besedah se v tunelih pod industrijskim kompleksom nahaja preko 1.000 vojakov, poroča AFP.

Rusija je sporočila, da so njene sile zadele dve skladišči streliva v regiji Černigiv na severu Ukrajine, piše Reuters. Prav tako je rusko ministrstvo za obrambo sporočilo, da je Rusija uničila ukrajinski protiraketni sistem S-300 v regiji Harkov in radarsko postajo v bližini pristaniškega mesta Odesa.

Namestnik izvršne direktorice Unicefa Omar Abdi je na zasedanju Varnostnega sveta ZN o Ukrajini dejal, da je bilo tam potrjeno ubitih skoraj sto otrok, vendar je dejanska številka verjetno še višja. "ZN so samo v zadnjem mesecu dni potrdili smrt skoraj 100 otrok, verjamemo pa, da je dejanska številka višja. Več otrok je bilo ranjenih in se soočajo z grobimi kršitvami njihovih pravic, milijoni so morali zapustiti domove. Vojna v Ukrajini je tako kot vse vojne kriza zaščite otrok in kriza otrokovih pravic," je dejal Abdi. Dodal je, da je bilo doslej uničenih najmanj 15 šol na vzhodu Ukrajine, ki imajo podporo Unicefa, napadenih pa je bilo več sto šol po celotni državi. Pozval je h koncu napadov na šole.

Na zasedanju Sveta ZN za človekove pravice je 47 držav članic s 33 glasovi za in dvema proti izglasovalo resolucijo, ki jo je predlagala Ukrajina. Resolucija poziva k preiskavi domnevnih zločinov ruskih sil v regijah Kijeva, Černigiva in Sumija. Deklarirani cilj preiskave bi bil doseči to, da odgovorni za zločine tudi odgovarjajo. Proti resoluciji sta glasovali Kitajska in Eritreja, 12 držav pa se je vzdržalo, poroča dpa.

Svet ZN je Rusijo ob tem pozval tudi, naj humanitarnim delavcem dovoli dostop do ljudi, ki so bili odpeljani iz Ukrajine v Rusijo. Ruske sile se od začetka vojne namreč soočajo z obtožbami, da so več županov, lokalnih upravnikov in državljanov proti njihovi volji prepeljali čez mejo.

Združeni narodi preverjajo obtožbe o kršitvah človekovih pravic, ki naj bi jih ruska vojska zagrešila med invazijo v Ukrajini. Številne kršitve bi namreč lahko predstavljale vojne zločine, je danes na izrednem zasedanju Sveta ZN za človekove pravice v Ženevi dejala visoka komisarka za človekove pravice Michelle Bachelet. Komisarka je navedla tudi, da so v zadnjih tednih na območjih okrog Kijeva odkrili okrog 1.000 trupel. "Razsežnost nezakonitih pobojev je šokantna, vključno z znaki usmrtitev na območjih severno od Kijeva," je dejala po poročanju britanskega BBC. Pričakuje, da bodo številke glede tovrstnih pobojev z odkrivanjem novih dokazov samo še naraščale.

"Ti poboji civilistov se pogosto zdijo namerni, izvedli naj bi jih ostrostrelci in vojaki. Civilisti so bili ubiti med prečkanjem ceste ali odhodom iz zatočišča, da bi odšli po hrano in vodo. Drugi so bili ubiti, ko so bežali v svojih vozilih. Neoboroženi lokalni moški so bili ubiti, ker so jih ruski vojaki sumili podpiranja ukrajinskih sil, nekatere so pred smrtjo tudi mučili," je povedala Bachelet.

Ob zeleni luči, ki sta jo finskemu vstopu v Natu prižgala finski predsednik in premierka, so iz ruskega zunanjega ministrstva sporočili, da bo Rusija prisiljena sprejeti vojaško-tehnične in ostale ukrepe, da bi odvrnila nove grožnje njeni nacionalni varnosti, če se Finska pridruži Natu. "Dobava orožja Ukrajini s strani Natovih članic, usposabljanje njenih sil za rabo opreme z Zahoda, pošiljanje plačancev in vojaške vaje v bližini naših meja povečujejo verjetnost neposrednega konflikta med Natom in Rusijo," pa je dejal namestnik predsednika ruskega sveta za nacionalno varnost Dmitrij Medvedjev. Nekdanji predsednik Rusije je ob tem dodal, da vedno obstaja tudi nevarnost, da tak konflikt preraste v jedrsko vojno.

Vse večja izolacija ruskih energentov ne bo povzročila težav v svetovni oskrbovalni naftni verigi, saj se črpanje nafte v drugih državah povečuje, povpraševanje na Kitajskem pa se zmanjšuje, je danes objavila Mednarodna agencija za energijo (IEA).

Rusija bo uvedla sankcije proti 31 zahodnim podjetjem. Med njimi je tudi nemško energetsko podjetje Gazprom Germania, ki ga od začetka aprila upravlja nemška zvezna agencija za omrežje. Nemčija je po zagotovilih gospodarskega ministra Roberta Habecka pripravljena na sankcije. Po navedbah dpa so na seznamu sankcioniranih večinoma za podjetja, ki skladiščijo zaloge zemeljskega plina in upravljajo z različnimi plinovodi. Sankcije so tako doletele tudi upravljavca s poljskim delom plinovoda Jamal, ki vodi iz Rusije v Evrope. Rusija je pred tem že ustavila dobavo plina na Poljsko.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov se je odzval na pozitivno mnenje finskega predsednika in premierke za vstop Finske v Nato. Dejal je, da finska pot k priključitvi Natu nedvomno pomeni “grožnjo”. “Širitev Nata in približevanje zavezništva našim mejam ne bo naredilo sveta in naše celine bolj stabilne in varne,” je dodal. Pri tem je poudaril, da bo vse odvisno od tega, kako bo potekal proces vstopa v Nato in kako daleč se bo njegova vojaška infrastruktura približala ruskim mejam.