Menu Item
Visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell je poudaril, da bodo ruski napadi na skladišča žita v ukrajinski Odesi povzročili ogromno prehransko krizo po svetu. Edini možen odgovor EU na to je povečanje vojaške pomoči Ukrajini, je dodal. Ponoči so se ruski napadi na ukrajinski pristaniški mesti Odesa in Mikolajiv nadaljevali in zahtevali dve življenji.
Ruski napadi na skladišča žita v Odesi bodo povzročili ogromno prehransko krizo po svetu, je ob prihodu na zasedanje zunanjih ministrov EU povedal visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell.
“Ruske bombe so v Odesi že tretjo noč zapored uničevale pristaniško infrastrukturo in skladišča žita, pri čemer je bilo požganih več kot 60.000 ton. Rusija torej ni samo odstopila od dogovora o izvozu žita prek Črnega morja, ampak ga tudi požiga,” je povedal Borrell.
O tem bodo zunanji ministri EU, med njimi slovenska ministrica Tanja Fajon, prek videopovezave govorili z ukrajinskim kolegom Dmitrom Kulebo, ki jim bo predstavil več podrobnosti. “Vendar pa že zdaj vemo, da bo to povzročilo ogromno prehransko krizo po svetu,” je povedal visoki zunanjepolitični predstavnik unije.
Poudaril je, da obstaja samo ena rešitev, to je povečanje vojaške pomoči EU Ukrajini. Zato bo danes ministrom predlagal povečanje sredstev za sofinanciranje dobav orožja Ukrajini, pri čemer ni želel govoriti o podrobnostih. Po neuradnih informacijah naj bi predlagal poseben sklad za Ukrajino v okviru evropskega mirovnega instrumenta v vrednosti 20 milijard evrov za obdobje 2024-2027. Prek tega instrumenta, v katerega članice EU prispevajo neposredno, EU že zdaj sofinancira dobave vojaške pomoči Ukrajini, a sredstev zmanjkuje.
Slovenija po besedah zunanje ministrice Tanje Fajon načeloma podpira povečanje sredstev za Ukrajino, vendar pa ni želela govoriti o konkretnih številkah. “Je pa dejstvo, da obstaja zaveza vrha evropskih voditeljev iz junija, da bomo dajali varnostna zagotovila Ukrajini v naslednjem obdobju, seveda hkrati z vojaško, finančno, tehnično, materialno pomočjo,” je povedala. To zavezo je dala tudi Slovenija, je dodala Fajon.
Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock pa je poudarila, da morajo biti varnostna zagotovila zveze Nato, skupine G7 in EU medsebojno usklajena. “Zato pa potrebujemo tudi zelo velike vsote denarja, tudi za nadaljnjo vojaško podporo Ukrajini,” je povedala.
Več ministrov je ob prihodu na zasedanje obsodilo rusko odločitev, da odstopi od dogovora o izvozu ukrajinskega žita prek Črnega morja. Po besedah ministrice Baerbock napoved ruskih oblasti, da bodo ladje, ki bodo plule blizu ukrajinskih pristanišč, poslej obravnavale kot potencialne prevoznice vojaškega tovora, kaže na to, da ruski predsednik Vladimir Putin ne napada zgolj Ukrajine ampak tudi mednarodni red odnosov med državami.
Vodja luksemburške diplomacije Jean Asselborn je to odločitev označil za grozljivo. “Prepričan sem, da bo cel svet zelo hitro spoznal, da to ni evropska vojna, ampak da zadeva celotno mednarodno skupnost. Poleg tega pa tudi, da je mogoče to vojno ustaviti samo, če bo mednarodna skupnost stopila skupaj,” je povedal.
Ministri imajo danes na dnevnem redu tudi razpravo o odnosih s Turčijo, potem ko je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan v zameno za podporo švedskemu vstopu v zvezo Nato zahteval oživitev turških pristopnih pogajanj z EU.
Rusija obstreljevala Odeso in Mikolajiv
Ruske sile so ponoči obstreljevale ukrajinski pristaniški mesti Odesa in Mikolajev ob Črnem morju, pri čemer so ubile dva človeka. V obeh mestih je bilo skupno ranjenih 20 ljudi, so zjutraj sporočile tamkajšnje oblasti. “Rusi so zadeli središče mesta,” je na Telegramu zapisal guverner ukrajinske regije Mikolajev Vitalij Kim. Dodal je, da je bilo 18 ljudi ranjenih, devet jih je bilo hospitaliziranih, med njimi pet otrok.
Ukrajinske zračne sile so pred tem ponoči razglasile alarm tudi za pristaniško mesto Odesa in istoimensko regijo ob Črnem morju, ter več drugih regij. Navedli so, da so zaznali “izstrelitev raket” proti regiji na jugu Ukrajine. “Zaradi ruskega napada je v središču Odese prišlo do uničenja,” je na Telegramu zapisal guverner Oleg Kiper. “Imamo informacije o dveh hospitaliziranih osebah,” je dodal.
Oblasti v Kijevu so v sredo trdile tudi, da je Rusija v napadih v okolici Odese uničila 60.000 ton žita, namenjenega za izvoz, potem ko je Moskva v začetku tedna odstopila od dogovora izvozu žita prek Črnega morja. V sredo so nato oblasti v Moskvi sporočile, da bodo ladje, ki bodo plule blizu ukrajinskih pristanišč, obravnavali kot potencialne prevoznice vojaškega tovora.
Pristanišča v Odesi in okolici so ključna tranzitna vozlišča za izvoz žita iz Ukrajine. Podobno velja za Mikolajev, ki leži nekoliko bolj v notranjosti proti vzhodu in je približno 200 kilometrov oddaljen od zasedenega polotoka Krim, ki si ga je leta 2014 nezakonito priključila Rusija.
ZDA naznanile še za 1,3 milijarde dolarjev vojaške pomoči Ukrajini
Pentagon je v sredo sporočil, da ZDA namenjajo Ukrajini dodatno vojaško pomoč v vrednosti 1,3 milijarde dolarjev, kar dviguje skupno vrednost ameriške vojaške pomoči Ukrajini od začetka ruske invazije na 42 milijard dolarjev.
Pentagon je sporočil, da gre za pokrivanje nujnih potreb ukrajinske vojske, ki je sredi protiofenzive, in za dolgoročno utrjevanje obrambnih zmogljivosti ukrajinskih sil.
Dodatna pomoč, ki bo v Ukrajino prispela šele čez nekaj mesecev, zajema sisteme za zračno obrambo NASAM, rakete proti tankom TOW, 152-milimetrske topovske granate, brezpilotne letalnike, sisteme za obrambo proti brezpilotnim letalnikom, različno strelivo in drugo pomoč.
ZDA so sicer danes uvedle nove sankcije proti Rusiji zaradi invazije na Ukrajino, podoben ukrep pa je sprejela tudi sosednja Kanada. ZDA so uvedle sankcije proti skoraj 120 posameznikom in organizacijam, Kanada pa proti 39 posameznikom in 25 organizacijam.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje