Dva dni po odstopu Rusije od sporazuma o izvozu žita preko Črnega morja so iz Moskve sporočili, da bodo ladje, ki bodo plule blizu ukrajinskih pristanišč, obravnavane kot potencialne prevoznice vojaškega tovora in kot zaveznice Kijeva.
Ladje, ki bodo plule blizu ukrajinskih pristanišč, bodo obravnavane kot potencialne prevoznice vojaškega tovora, so danes, dva dni po odstopu Rusije od sporazuma o izvozu žita preko Črnega morja, sporočili iz Moskve.
“Od 20. julija 2023 ob 00.00 po moskovskem času bodo vse ladje v Črnem morju, ki bodo plule v ukrajinska pristanišča, obravnavane kot potencialne prevoznice vojaškega tovora,” je sporočilo rusko obrambno ministrstvo in dodalo, da bodo države, pod zastavami katerih bodo ladje plule, veljale za udeleženke konflikta v Ukrajini na strani Kijeva.
Rusija je v ponedeljek do nadaljnjega odstopila od mednarodnega sporazuma o izvozu žita. Kot je pojasnila, je pripravljena obnoviti sodelovanje, takoj ko bodo izpolnjeni zahtevani pogoji. Ti med drugim vključujejo odpravo ovir za izvoz ruskega žita in gnojil ter ponovno vzpostavitev ruskega izvoza amonijaka.
Ruski predsednik Vladimir Putin je kasneje znova poudaril, da se je Rusija pripravljena vrniti k sporazumu, če bi mednarodna skupnost v celoti izpolnila njene zahteve, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
“Nadaljevanje sporazuma o žitu v sedanji obliki je izgubilo vsakršen pomen,” je dejal na seji vlade, a dodal, da bodo v Moskvi “preučili možnost” vrnitve k sporazumu, vendar le če bodo “v celoti upoštevana in izpolnjena vsa načela, na podlagi katerih je Rusija privolila v sodelovanje”.
V luči tega je vnovič omenil umik sankcij za dobavo ruskega žita in gnojil na svetovne trge. Zahodne držav je ob tem obtožil, da sporazum izkoriščajo za politično izsiljevanje in kot orodje za “bogatenje korporacij in špekulantov na svetovnem trgu žita”.
Zahodne države, med njimi tudi Slovenija, so bile kritične do odločitve Rusije. Moskvo so pozvale, naj v izogib poslabšanja svetovne prehranske varnosti odločitev spremeni in nadaljuje sodelovanje pri sporazumu. Tega sta sprti strani ob posredovanju Združenih narodov in Turčije sklenili julija lani in ga trikrat podaljšali.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sicer v ponedeljek po ruskem odstopu od sporazuma dejal, da je Ukrajina pripravljena nadaljevati izvoz žita prek Črnega morja brez ruskih varnostnih jamstev. Po njegovih besedah se ne bojijo, podjetja, ki imajo v lasti ladje, pa so izrazila pripravljenost nadaljevati izvoz.
Pet članic EU pozvalo Bruselj k podaljšanju omejitev uvoza ukrajinskega žita
Poljska, Slovaška, Madžarska, Romunija in Ukrajina so danes EU pozvale k podaljšanju omejitev uvoza ukrajinskega žita, ki se iztečejo 15. septembra. Te države so se pred uvedbo omejitev zaradi prevelikih količin žita iz Ukrajine soočale s težavami. V skupni izjavi so kmetijski ministri peterice EU pozvali, naj omejitve podaljša do konca leta. Poljski minister za kmetijstvo Robert Telus je sicer pojasnil, da je peterica držav še vedno “zelo odprta” za tranzit ukrajinskega žita v tretje države.
K podaljšanju omejitev je Evropsko komisijo danes pozval tudi poljski premier Mateusz Morawiecki. “Evropska komisija se bo bodisi strinjala s pripravo predpisov za podaljšanje te prepovedi ali pa bomo to storili sami,” je dejal. Pojasnil je, da to ni poteza Poljske – sicer trdne podpornice Ukrajine – “proti Ukrajincem”, temveč poteza “za poljske kmete”, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V Kijevu poziva peterice niso sprejeli z razumevanjem. Podpredsednica vlade, pristojna za gospodarske zadeve, Julija Sviridenko ga je označila za “ne preveč prijazen korak” in “diskriminacijo Ukrajine”, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Evropska komisija je omejitve uvoza ukrajinskega žita v pet držav članic uvedla v začetku maja in jih nato do 15. septembra podaljšala v začetku junija. Uvoz pšenice, koruze, oljne ogrščice in sončničnih semen je v skladu s tem dovoljen v vse članice EU, razen Poljsko, Madžarsko, Slovaško, Bolgarijo in Romunijo. V teh pet članic je mogoče žito uvoziti, samo če je namenjeno tranzitu v druge članice unije ali tretje države.
Bruselj je uvoz omejil, potem ko so se ukrajinske sosede zaradi prevelikih količin uvoza ukrajinskega žita, za katero je EU junija lani odpravila carine, znašle v težavah. Prišlo je do kopičenja zalog, zaradi česar je na trgu pristalo veliko žita po tako nizkih cenah, da so izkrivljale tržne razmere.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje