Ruski obveščevalci pred obletnico padca nadstreška s propagandnim sporočilom

"Nemiri v Srbiji, z aktivnim sodelovanjem mladih, so v veliki meri produkt subverzivnega delovanja Evropske unije in držav članic tega zavezništva. Cilj evropskega liberalnega mainstreama je na oblast v tej največji balkanski državi pripeljati poslušno vodstvo, zvesto Bruslju," je v ponedeljek na svoji spletni strani zapisala ruska zunanja obveščevalna služba (SVR).

SVR: Pripravlja se srbski Majdan

SVR je v sporočilu, ki ga povzema srbska tiskovna agencija Beta, navedla, da se mladi v Srbiji radikalizirajo, a da "scenarij barvne revolucije" ne daje pričakovanih rezultatov, med drugim tudi zaradi vpliva Srbske pravoslavne cerkve ter da se ob obletnici padca nadstrešnice 1. novembra pripravlja "srbski Majdan".

Prvega novembra bo minilo leto od padca nadstreška na novosadski železniški postaji, ki je zahteval 16 življenj. Ruski obveščevalci so prepričani, da "evropske elite" nameravajo izkoristiti obletnico v svojo korist.

"Glavni poudarek je na pranju možganov srbske mladine in promoviranju tako imenovane svetle evropske prihodnosti," je ob tem še zapisala SVR. Za to početje je obtožila nekatere neodvisne srbske medije, za katere brez navajanja dokazov trdi, da prejemajo znatno finančno podporo prek nevladnih organizacij, povezanih z Brusljem.

Ob tem SVR konkretno omenja srbski novičarski portal FoNet, RAM Network, Vreme, Juzne Vesti, Slobodna rec, Boom93, Podrinske, Freemedia, Indjija, SOinfo, FAR, Storyteller ter nevladno organizacijo Link.

Ocene v evropskih krogih? Namerna propaganda

V evropskih krogih po neuradnih informacijah prevladuje ocena, da je to sporočilo ruske SVR zgolj propaganda, ki pa se ji je pridružila tudi srbska propaganda, saj srbski predsednik Aleksandar Vučić omenja, da so v proteste vmešane tri evropske tajne službe, a da "ne more povedati, katere".

Še več: srbska propaganda pred obletnico padca nadstrešnice po ocenah v evropskih krogih širi tudi te neresnice, da so protestniki oziroma "blokaderji", kot jim pravijo, načrtovali ekstremno fizično nasilje.

Vučić se je zahvalil ruskim obveščevalcem

Srbski predsednik Aleksandar Vučić se je medtem zahvalil ruskim obveščevalcem za informacije o domnevnih načrtih za nasilni prevzem oblasti ob obletnici nesreče na železniški postaji v Novem Sadu. Napovedal je, da bodo srbske varnostne službe zaradi teh navedb okrepile sodelovanje s SVR.

"Gre za eno najmočnejših zunanjepolitičnih služb na svetu. Vedno pozorno spremljamo vsako njihovo sporočilo – tudi kadar nas kritizirajo glede streliva. Ta obvestila skrbno analiziramo in se nanje ustrezno odzovemo," je v Tokiu dejal Vučić.

Ocenil je tudi, da bodo "organizatorji barvne revolucije" poskusili še zadnjič nasilno prevzeti oblast. "Preveč denarja je bilo vloženega, zato bodo morali izpeljati še zadnji, končni poskus. A mi smo pripravljeni. Pripravljeni smo že dolgo. Na ta poskus smo bili pripravljeni že pred 15. marcem. Verjetno smo bili nepripravljeni decembra, januarja in del februarja, a od 15. februarja smo veliko bolj pripravljeni in stvari so zdaj drugačne," je poudaril Vučić.

Val množičnih protestov pod vodstvom študentov je Srbijo zajel kmalu po novosadski tragediji. Protestniki zahtevajo odgovornost in pravico za žrtve tragedije in predčasne volitve, protesti pa so prerasli v izražanje jeze zaradi sistemske korupcije in represije, omejevanja svobode medijev in vladavine prava.

Evropska komisija: Gre le še za en poskus Moskve za širjenje dezinformacij

"Obtožbe, da EU ali države članice spodbujajo proteste, preprosto niso resnične," so za N1 Srbija sporočili iz Evropske komisije. V Bruslju so dodali, da gre za "še en poskus Moskve, da širi dezinformacije in sovražno politično retoriko proti EU, njenim državam članicam ter državam kandidatkam". Ob tem so izrazili obžalovanje, da se takšna naracija krepi v številnih srbskih medijih.

Evropska komisija od oblasti v Srbiji pričakuje, da bodo čim prej naslovile vprašanja "dezinformacij iz tujine, vključno s protievropskimi narativi, ki jih širijo številni mediji".

"Srbske oblasti morajo prevzeti večjo odgovornost pri omejevanju širjenja dezinformacij, še vedno niso zagotovile aktivnejšega in objektivnejšega komuniciranja o EU in pristopnem procesu Srbije," so poudarili v Bruslju.

Kot so spomnili, si Evropska unija želi, da Srbija postane članica kot "resnično demokratična država", vendar mora sprejeti nujne konkretne korake na področju demokratičnih načel in reform.