Ruski temni denar: kako Putin skriva svoje domnevno bogastvo

Svet 20. Mar 202214:09 > 15:57 3 komentarji
Vladimir Putin
Vladimir Smirnov/Sputnik/REUTERS

Čeprav naj bi bil Vladimir Putin eden najbogatejših ljudi na svetu in si s pomočjo ruskih oligarhov v zadnjih 20 letih pridobil ogromno bogastvo, je uradno lastnik 84 kvadratov velikega stanovanja in kot predsednik Rusije na leto prejema okrog 126.000 evrov plače. V s korupcijo prežeti Rusiji je Putinovo dobičkonosno sodelovanje z oligarhi nemogoče dokazati, hkrati pa je ruski predsednik zadnjih nekaj let od njih vedno manj odvisen, piše CNN. Finančne sankcije ZDA in evropskih držav tako zanj osebno ne bodo imele tako velikih posledic, kot upa Zahod.

Na vzpetini ob Črnem morju stoji palača, vredna milijardo dolarjev. Kritiki Kremlja jo vidijo kot ultimativni simbol zapuščine korupcije, ki jo je za seboj pustil Vladimir Putin. “Putinovo palačo”, ki se razteza na več kot 1,7 hektarjih, naj bi domnevno zgradili za Putinovo osebno rabo, njeno gradnjo pa so financirali ruski oligarhi, ki naj bi jim Putin dovolil izkoristiti zloglasno koruptivno rusko gospodarstvo – dokler svoje bogastvo delijo z njim.

Veličastna palača, v kateri naj bi se nahajala celo igralnica in amfiteater, je izrazito nasprotje 84 kvadratnih metrov velikem stanovanju, ki ga je ruski predsednik leta 2020 prijavil v uradnem popisu svojega finančnega imetja. A po mnenju Natea Sibleya, strokovnjaka za rusko korupcijo, palača simbolizira dobo, ki je že prešla; ko je Putin preko bogastva oligarhov želel doseči prestižen življenjski slog, ki si ga z vladno plačo nikoli ne bi mogel privoščiti. Putin naj bi si sicer s pomočjo oligarhov nakopičil veliko bogastvo, a Sibley pravi, da Putin postaja od njih vedno manj odvisen in se raje obdaja z vladnimi in vojaškimi lojalisti, ki z njim delijo nepopustljive nacionalistične poglede. Zaradi tega premika bodo posledice ekonomskih sankcij, ki sta jih ZDA in EU uvedli nad Rusijo, za Putina osebno veliko manj občutne, so za CNN pojasnili strokovnjaki za Rusijo.

Brezkompromisna zvestoba oligarhov

Toda ni bilo vedno tako. Pred skoraj dvema desetletjema je Kremelj najbogatejšega človeka v Rusiji pregnal z zasebnega letala in ga obtožil zločinov proti državi. Ta človek je bil Mihail Hodorkovski. Tedanje bogastvo oligarha je ocenjeno na več kot 13 milijard evrov, njegovo sojenje pa je bilo v javnosti in medijih zelo odmevno. Hodorkovski je bil kritičen do korupcije pod Putinovo vlado, ta pa ga je obtožila utaje davkov in finančne prevare. Hodorkovski je na sojenju trdil, da so bile obtožbe politično motivirane. Putin ga je leta 2013 oprostil, od takrat živi v izgnanstvu. Ta poteza proti bogatim naftnim mogotcem je drugim oligarhom poslala sporočilo: vsak je lahko naslednji. Na takšen način je Putin zahteval (in dobil) neuklonljivo zvestobo ruskih oligarhov.

Nenehni pritok gotovine, daril in donacij oligarhov pojasni, kako je Putin (domnevno) postal eden najbogatejših ljudi na svetu – čeprav njegova plača predsednika Rusije znaša le okrog 126.000 evrov na leto. Poleg palače naj bi imel v lasti tudi stomilijonsko jahto, čeprav je Putinovo lastništvo tako palače kot jahte nemogoče potrditi. Tudi Kremelj je vsa poročanja o Putinovem prikritem bogastvu označil kot neutemeljena. Tom Burgis, avtor knjige o mednarodnem pranju denarja Kleptopia, je za CNN razložil: “Na koncu dne oligarhi vse svoje imetje dolgujejo Putinu. In on jim lahko v trenutku vse odvzame – kot je v preteklosti tudi že storil,” in dodal, da so oligarhi, ne glede na to, kako vplivni se zdijo, na koncu dneva odvisni od njega.

Obogatela tudi bivša ljubica

Več Putinovih najožjih zaupnikov – med njimi prijatelji iz otroštva, bivša ljubica in profesionalni čelist, ki je tudi boter Putinovi hčerki – so po navedbah razkritih finančnih dokumentov tako skrivoma nakopičili ogromno bogastvo izven Rusije. Njihovo bogastvo prikriva zapletena mreža slamnatih podjetij, davčnih oaz in skrivnih transakcij. Med imetjem, povezanim s Putinovim notranjim krogom, je med drugim prestižno stanovanje ob obali Monaka, ki ga je, tako kažejo dokumenti Washington posta, preko slamnatega podjetja kupila Svetlana Krivonogik. Krivonogik je bivša čistilka iz Sankt Peterburga, ki naj bi bila s Putinom pred 20 leti v romantični zvezi. Po navedbah dokumentov, objavljenih v časopisih The Washington Post in The Guardian, je bilo podjetje nanjo registrirano le nekaj tednov po tem, ko je Krivonogik rodila deklico.

Ruski neodvisni medij Proekt je poročal, da je Putin razmerje s Krivonogik začel v 90. letih, preden je postal predsednik, in da srednje ime deklice pomeni “Vladimirjeva hčerka”. Krivonogik o Putinu z novinarji ni želela govoriti, toda njena hčerka, ki je imela pred blokado Instagrama v Rusiji več deset tisoč sledilcev, je priznala, da pri sebi opazi podobnost z ruskim predsednikom. Poleg monaškega stanovanja ima Krivonogik v lasti še večinski delež smučarskega letovišča, kamor Putin redno zahaja smučat, po poročanju The Posta in The Guardian pa ima v lasti tudi več prestižnih stanovanj v Sankt Peterburgu ter jahto.

Neizsledljiv ruski “temni denar”

Rusija ima davčnih oazah skritega največ denarja na svetu, tako v smislu absolutnega zneska – ocena presega 700 milijard evrov – kot v smislu deleža državnega BDP. Povprečno države v tujini zatajijo okrog deset odstotkov BDP, rusko bogastvo v davčnih oazah in na tujih bančnih računih pa je leta 2015 znašalo 60 odstotkov državnega BDP, so leta 2015 objavili raziskovalci v Journal of Public Economics. Strokovnjaki pravijo, da je približno četrtina tega “temnega denarja” posredno pod nadzorom Vladimirja Putina in njegovega kroga oligarhov.

Finančne sankcije proti Rusiji poleg vladnikov in oligarhov merijo tudi na tiste, ki jim pomagajo pri pridobivanju ali skrivanju nezakonitega imetja. Gary Kalman, direktor ameriške podružnice protikorupcijske organizacije Transparency International, je dejal, da uvajanje sankcij ne bo enostavno. “Za organe pregona je izjemno težko ’slediti denarju’, saj bodo v nekem trenutku naleteli na zid. Ne obstaja nikakršna papirnata sled,” je povedal.

“Te dni v Kremlju najglasneje govori orožje, ne denar”

Dolgoletni opazovalci Putina pojasnjujejo, da se je ruski predsednik s kopičenja denarja preusmeril na konsolidacijo moči. “Težko je razumeti, kaj točno se dogaja znotraj Kremlja in kako Putin razmišlja. Toda vedno tesneje se povezuje z zelo malim krogom ljudi, ki so v večji meri pripadniki vojaške in obveščevalne struje kot poslovneži,” je povedala Jill Dougherty, bivša moskovska dopisnica za CNN in dodala, da če bi bila Putinova prvobitna skrb posel, do vojne v Ukrajini ne bi prišlo.

“Oligarhi trenutno nimajo nobene moči,” pa je dejal profesor mednarodnega poslovanja na univerzi v Južni Karolini Stanislav Markus. “Te dni v Kremlju najglasneje govori orožje, ne denar,” je ilustriral. Ne glede na spremembe prioritet znotraj Kremlja pa sta tako Putinova palača kot njegova invazija Ukrajine pokazatelja tega, da Putin samega sebe vidi kot veliko več kot le predstavnika države, je razložila Marija Pevčik, preiskovalna vodja v protikorupcijski organizaciji Alekseja Navalnega. “Sebe vidi kot carja, kot nekakšnega kralja,” je povedala za CNN. “Ima ogromne načrte. V svoji viziji sebe vidi kot vsemogočno in pomembno zgodovinsko figuro. In Kremelj v to narativo vlaga veliko denarja,” je zaključila.

Avorji za CNN: Curt Devine, Casey Tolan in Majlie de Puy Kamp

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje

Pošlji komentar Preberi komentarje (3)

Najbolj brano - Svet