Živela je 117 let, zdaj je študija razkrila skrivnost njenega dolgega življenja

Ko superstoletnika – osebo, starejšo od 110 let – intervjuvajo, ga skoraj vedno vprašajo, kakšen je njegov recept za dolgo življenje.

Kaj pa, če bi lahko njihovo skrivnost preučevali znanstveno? Kaj bi nam njihov genom lahko povedal o staranju in o tem, zakaj se izognejo boleznim, ki prizadenejo toliko drugih ljudi?

Kaj je skrivnost Marie Branyas Morera?

Ta vprašanja so v središču nedavne študije, objavljene v znanstveni reviji Cell Reports Medicine, ki je preučevala genom Marie Branyas Morera, v ZDA rojene Španke, ki je umrla avgusta 2024 pri starosti 117 let in 168 dni, kmalu po tem, ko je postala tudi najstarejša živeča oseba na svetu.

"Bila je zelo dobrosrčna oseba, vedno je skušala pomagati, zato je bilo čudovito sodelovati z njo," je za CNN povedal dr. Manel Esteller, raziskovalec na Inštitutu za raziskave levkemije Josepa Carrerasa v Barceloni in soavtor študije. Esteller in njegova raziskovalna ekipa so vzeli vzorce Branyasine krvi, sline, urina in blata ter nato analizirali njen genom in ga primerjali z genomi 75 drugih iberskih žensk.

Na splošno so zaključili, da je Branyas dočakala tako visoko starost, ker je zadela genetsko loterijo in je hkrati živela zdravo. Imela je gene, ki so jo varovali pred pogostimi boleznimi, povezanimi s staranjem, hkrati pa je sledila zdravemu življenjskemu slogu in prehrani.

"Imela je srečo že od začetka, skozi življenje pa je dobila še dodatno prednost," je povedal Esteller, ki je njeno dolgoživost približno enakomerno pripisal genetiki in življenjskemu slogu.

"Nikoli ni kadila, nikoli ni pila alkohola, delala je, dokler je lahko ... Živela je na podeželju, zmerno je telovadila (večinoma je eno uro na dan hodila) … Njena prehrana je vključevala oljčno olje, jogurt, bila je v mediteranskem slogu," je povedal za CNN. Če je bilo v njenem življenjskem slogu kaj nekoliko nenavadnega, je bila to morda količina zaužitega jogurta. Jedla ga je kar trikrat na dan.

Raziskovalci so domnevali, da je ta navada – skupaj s preostalo prehrano – pripomogla k temu, da je bila njena črevesna mikrobiota podobna tisti pri precej mlajših ljudeh in da je imela nižje ravni vnetnih procesov v telesu.

Kaj ji je pomagalo do zdravega staranja?

Kljub temu pa Branyasina ljubezen do jogurta ni nujno povzročila njene "splošne vitalnosti", njena črevesna mikrobiota pa "verjetno odraža, da je bila zelo dober gostitelj za vse te mikrobe zaradi vseh drugih pozitivnih dejavnikov njenega telesa," je povedala Claire Steves, profesorica za področje staranja na King’s College v Londonu, ki v raziskavi ni sodelovala.

Poleg tega, da je zaužila veliko jogurta, je Branyas imela tudi različne različice genov, ki so ji pomagali do zdravega staranja. Med tistimi, ki jih je raziskovalna ekipa izpostavila, so bili geni, povezani z delovanjem imunskega sistema in ohranjanjem kognitivnih sposobnosti, gen, ki vpliva na to, kako učinkovito telo presnavlja maščobe, ter gen, povezan z zdravjem starajočih se možganov in srčno-žilnimi boleznimi.

"Raven podrobnosti v tej študiji je izjemna," je Steves povedala za CNN. "Zares so šli v globino in uspelo jim je oceniti širok spekter različnih bioloških mehanizmov staranja … Kolikor mi je znano, je to prvi članek, ki je kaj takega obravnaval s takšno podrobnostjo," je pojasnila in dodala, da bi morale prihodnje študije preveriti, ali se ugotovitve ponovijo tudi pri drugih superstoletnikih.

Tako kot sami raziskovalci je tudi Steves opozorila, da iz te študije, ki se osredotoča le na eno osebo, ni mogoče sklepati preveč na široko, saj je proces staranja pri vsakem človeku drugačen. "Ko preučuješ samo eno osebo, ne moreš vedeti, ali je to, kar vidiš, zgolj naključje, prav tako ne moreš biti prepričan, da je povezava res jasna," je poudarila. Kljub temu pa je dodala, da se lahko tudi iz osredotočanja na en primer izlušči določena spoznanja.

Na primer, z analizo Branyasinega genoma je raziskovalni ekipi uspelo pokazati, da "izjemno visoka starost in slabo zdravje nista nujno povezana", kot so zapisali v svoji študiji.

"Slabo zdravje v starosti ni neizogibno. Nastane zaradi bioloških mehanizmov … in to je nekaj, kar lahko spremenimo," je povedala Steves. Dodala je, da študija kaže, da "ne bo šlo za čudežno rešitev – vključevati bo treba več različnih poti." Z identificiranjem genov in beljakovin, povezanih z zdravim staranjem, Esteller upa, da bodo raziskovalci lahko usmerjali razvoj zdravil, ki bodo ciljno delovala na te specifične dejavnike.

"Naš cilj ne bi smel biti nujno, da vsi dočakamo 117 let," je še dodala Steves. "Kar si želimo, je zmanjšati obdobje, ko smo bolni in trpimo, na čim krajši čas. In prav to se zdi, da je tej gospe uspelo – poleg tega, da je živela zelo dolgo."

**Avtorica: Issy Ronald/CNN