Trojica raziskovalcev je bila nagrajena za uporabo umetne inteligence pri prebiranju antičnega zvitka, ki ga je leta 79 pokopal izbruh Vezuva. Papiruse iz Herkulaneja sestavlja približno 800 zvitkov, karboniziranih med izbruhom vulkana, ki je pokopal antični rimski mesti Pompeji in Herkulanej.
Zvitke, ki spominjajo na polena, danes hranita Francoski inštitut v Parizu in neapeljska narodna knjižnica. Ko so jih poskušali razviti, so se začeli drobiti. V projektu Vezuvski izziv so naredili računalniško tomografijo štirih zvitkov v visoki ločljivosti.
Po pisanju francoske tiskovne agencije AFP so Youssef Nader, Luke Farritor in Julian Schilliger v sklopu projekta Vezuvski izziv prejeli 700.000 dolarjev nagrade. Uporabili so umetno inteligenco, ki je razločila črnilo od papirusa ter s prepoznavanjem vzorcev razbrala šibke, skoraj nečitljive grške črke. Za nagrade, s katerimi so želeli spodbuditi raziskave zvitkov, so sicer skupno namenili milijon ameriških dolarjev. Tekmovanje sta zasnovala računalničar na univerzi Kentucky Brent Seales in Friedman, ustanovitelj Githuba, platforme za programsko opremo in kodiranje.
“Nekatera od teh besedil bi lahko povsem na novo napisala zgodovino ključnih obdobij antičnega sveta,” je za revijo Bloomberg Businessweek povedal predsednik društva Herkulanej Robert Fowler.
Prvo besedilo dešifrirano lani
Raziskovalci so v sklopu projekta morali razvozlati štiri odlomke z najmanj 140 znaki. Lani je Farritor dešifriral prvo besedo iz enega od zvitkov, za katero se je izkazalo, da je grška beseda za vijolično. Po navedbah organizatorjev je trojici sedaj uspelo razvozlati približno pet odstotkov zvitka.
Avtor zvitka je bil verjetno epikurejski filozof Filodem, ki je pisal o glasbi, hrani in kako uživati v življenju, je zapisal organizator tekmovanja Nat Friedman na portalu X. Zvitki so bili sicer najdeni v vili, ki je bila domnevno v lasti tasta Julija Cezarja in kjer je bila tudi večinoma še neraziskana knjižnica, ki bi lahko vsebovala še na tisoče rokopisov.
Dešifriranje starodavnih besedil bi po pisanju AFP pomenilo velik preboj. Po podatkih kalifornijske univerze v Irvinu se je ohranilo le približno tri do pet odstotkov starogrških besedil.
“To je začetek revolucije pri papirusih iz Herkulaneja in pri grški filozofiji. Gre za edino knjižnico iz starorimskih časov, ki se je ohranila do danes,” je za The Guardian povedala Federica Nicolardi z neapeljske univerze Federica II.
Po Friedmanovih besedah bodo v naslednji fazi natečaja skušali razvozlati 85 odstotkov zvitka.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!