Ruski predsednik naj bi dal porušiti svojo črnomorsko rezidenco zaradi strahu pred napadom ukrajinskih dronov, poroča ruski neodvisni medij.
Včeraj je ruski predsednik Vladimir Putin praznoval 72. rojstni dan.
Kje in kako ga je praznoval, ni znano, ruski mediji že leta poročajo, da predsednik ta dan po navadi preživi v krogu bližnjih in sodelavcev. So pa zato družbena omrežja, ruska in tuja, polna čestitk. Svojevrstno “čestitko” je ob Putinovem rojstnem dnevu objavil eden redkih še delujočih neodvisnih ruskih medijev Proekt. Medij se ukvarja z raziskovalnim novinarstvom in oblastem v Kremlju ni naklonjen.
Ob Putinovem rojstnem dnevu je Proekt na platformi YouTube objavil video z naslovom Kako je vojna prestrašila Putina in spremenila njegove navade? V videu poroča, da satelitski posnetki kažejo, da je uradna Putinova rezidenca v Sočiju ob Črnem morju porušena, na njenem mestu pa sta ostali jama in gradbena oprema. Razlog, zakaj se je to zgodilo, naj bi bil strah ruskega predsednika pred ukrajinskimi napadi brezpilotnih letal.
Proekt je neodvisen ruski medij, specializiran za preiskovalno novinarstvo. Leta 2018 ga je ustanovil Roman Sergejevič Badanin, ruski novinar in raziskovalec, ki je tudi glavni urednik medijske hiše Proekt. Badanin je bil nekdaj glavni urednik digitalne platforme Forbes Rusija. Julija 2021 so ruske oblasti prepovedale Proekt, pet njegovih novinarjev pa označile za tako imenovane “tuje agente”. Proekt je postal prva tiskovna hiša, ki je bila označena za “nezaželeno organizacijo” v Rusiji. Ta oznaka prepoveduje delovanje organizacije na ozemlju Rusije in predpisuje sankcije za vse, ki jo podpirajo. Badanin je odločitev Kremlja označil za najboljše priznanje njegovemu mediju.
Ameriški medij Newsweek poroča, da je bil Bočarov Ručej, kot se rezidenca imenuje, dokončan leta 1955, obnovljen pa pred desetimi leti. V rezidenci je Putin gostil številne svetovne voditelje. Nazadnje naj bi Putin, po poročanju Proekta, v rezidenci gostil vodjo Mednarodne agencije za jedrsko energijo Rafaela Grossija, ki je takrat ruskemu predsedniku izrazil zaskrbljenost zaradi možnosti nesreče v jedrskih elektrarnah v Ukrajini, ki so se znašle v križišču sovražnosti med Kremljem in Kijevom.
Proekt trdi, da se je število Putinovih obiskov v rezidenci v Sočiju zmanjšalo od začetka ruske invazije na Ukrajino.
Lani naj bi tako v njej preživel le osem dni, kar je veliko manj v primerjavi s povprečjem, saj je pred pandemijo v rezidenci preživel več kot 30 dni na leto, najpogosteje maja, septembra, oktobra in novembra. Tudi med pandemijo naj bi Putin tam preživel večino časa, poroča Proekt.
Proektovi preiskovalci trdijo, da je Putin “začutil grožnjo svoji fizični varnosti” po več napadih brezpilotnikov na Soči jeseni 2023, kar naj bi potrdil tudi neimenovani vir blizu Putina. Tako Putin letos ni obiskal rezidence maja, ko rojstni dan praznuje Alina Kabajeva, nekdanja gimnastičarka, s katero naj bi Putin imel dva izvenzakonska sinova (po poročanju tujih medijev tudi dvojčici), čeprav je bila v prejšnjih letih to njegova stalna praksa.
Rušenje kompleksa naj bi se začelo že v začetku letošnjega leta, glavno stavbo naj bi porušili že februarja ali marca. Že omenjeni obisk Grossija pa naj bi se odvijal v eni od drugih stavb v kompleksu.
Kaj naj bi nadomestilo porušeno rezidenco, ni znano, Proekt pa ugiba, naj bi na njenem mestu zgradili novo luksuzno palačo z bolj varnimi bunkerji. Proekt še poroča, da ruska javnost o rušenju sicer državnega objekta ni bila obveščena.
Da se Putin boji za svoje življenje, naj bi po poročanju Proekta dokazovalo tudi, da njegovim letalom ni več mogoče slediti na internetnem sledilniku Flightradar24 že od septembra lani, ko so se začeli napadi ukrajinskih dronov na rusko ozemlje.
Skrivnostna palača, vredna skoraj milijardo, medtem še stoji
Sicer pa Putin brez letovanj na Črnem morju ne bo ostal. Kakšnih 260 kilometrov severozahodno od rezidence Bočarov Ručej stoji precej skrivnosten kompleks, ki ga zahodni mediji imenujejo “Putinova palača“.
Kompleks je prvič pritegnil pozornost javnosti leta 2010, ko je žvižgač Sergej Kolesnikov razkril gradnjo palače, ki naj bi jo gradili za predsednika Putina. Kasneje so poročali, da je lastnik Aleksander Ponomarenko, ruski tajkun. Širšo pozornost pa je pritegnil leta 2021, ko je Protikorupcijska fundacija (FBK) ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega izdala raziskovalni dokumentarni film o njem, ki je podrobno opisal korupcijsko shemo, ki naj bi jo vodil Putin, in trdil, da je bila palača zgrajena za predsednikovo osebno uporabo. Preiskava FBK je ocenila stroške gradnje na več kot 100 milijard rubljev (956 milijonov ameriških dolarjev) po cenah iz leta 2022. Putin je zanikal, da bi palača pripadala njemu, iz Kremlja pa so sporočili, da gre za zasebni podvig v lasti različnih poslovnežev, katerih imen država ne more razkriti.
Celoten Proektov prispevek si lahko ogledate spodaj (v ruščini).
Kako vam je všeč N1? Kaj bi izboljšali?
Dragi bralci in bralke, pomagajte nam izboljšati N1. Kaj pogrešate, kaj vam je všeč, česa ne marate? Pripravili smo kratko anketo o zadovoljstvu bralcev, reševanje traja približno pet minut, anketa pa je anonimna. Povezava do ankete: https://n1slovenija.1ka.si/raziskava-branosti
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje