Šef nemških obveščevalcev posvaril: "Ne smemo sedeti križem rok"

Vodja nemške zunanje obveščevalne službe BND Martin Jäger je v ponedeljek v nemškem parlamentu opozoril, da si Rusija prizadeva "razširiti svojo sfero vpliva še bolj proti zahodu Evrope", in se po potrebi ne bo izognila niti neposrednemu spopadu z Natom, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Na skupni javni predstavitvi z vodjema notranje in vojaške obveščevalne službe je Jäger dejal, da je Nemčija za Rusijo "tarča številka ena v Evropi", saj ima najmočnejše gospodarstvo v EU in ključno vlogo pri podpori Ukrajini.

Opozorila prihajajo po vrsti incidentov – od vdorov ruskih dronov na Poljsko in kršitev estonskega zračnega prostora do domnevnih sabotaž in vdorov brezpilotnih letalnikov v nemški zračni prostor, zaradi česar so morali med drugim ustaviti zračni promet na letališču v Münchnu, piše AFP.

Jäger, ki je pred tem opravljal tudi funkcijo veleposlanika v Kijevu, je poudaril, da ruske ambicije presegajo vojno v Ukrajini. "Ne smemo sedeti križem rok in domnevati, da bi se morebitni ruski napad lahko zgodil šele leta 2029," je dejal Jäger in se pri tem skliceval na prejšnjo oceno obveščevalcev. "Že danes smo pod udarom."

Opozoril je na širok nabor orodij, ki jih uporablja Moskva – od propagande, dezinformacij in vohunjenja do sabotaž in političnih umorov, še navaja francoska tiskovna agencija.

Tudi predsednik notranje obveščevalne službe (BfV) Sinan Selen je dejal, da so nedavni incidenti z droni poudarili potencialno "hibridno grožnjo" Nemčiji in njenim evropskim zaveznikom.

"Rusija agresivno uresničuje svoje politične ambicije proti Nemčiji, EU in njenim zahodnim zaveznikom," je dejal Selen in dodal, da se ruske aktivnosti proti liberalnim demokracijam vse bolj stopnjujejo, poroča AFP.

Jäger je prav tako dejal, da je njegova agencija opazila jasno povečanje poskusov tujih sil, da bi "vplivale na nemško notranjo politiko in odločanje vlade", vendar je dodal, da ruski vohuni delujejo na načine, ki "jih je zelo težko slediti in jim pripisati odgovornost".

"Konec vojne v Gazi ne pomeni konca grožnje Hamasa v Nemčiji"

Sinan Selen je po poročanju Deutsche Welle poudaril tudi, da nedavni mirovni dogovor za Gazo ne pomeni, da lahko razglasimo konec nevarnosti, ko gre za Hamas in njegove dejavnosti v Evropi in Nemčiji.

Po njegovih besedah ima Hamas v Nemčiji "infrastrukturo", njegova agencija pa ocenjuje, da v državi živi približno 32.500 ljudi, ki jih lahko razvrstijo kot tuje skrajneže. Gre za 6-odstotno povečanje v primerjavi s prejšnjim letom.