Siloviti protesti v Iranu na vrhuncu. Režim: ne želimo si vojne z Izraelom in ZDA, a smo nanjo pripravljeni

V Teheranu in drugih iranskih mestih so v noči na petek znova potekali siloviti antirežimski protesti. Naj se množično podajo na ulice, je Irance znova pozval sin zadnjega iranskega šaha Reza Pahlavi, ki živi v izgnanstvu in ki se zavzema za to, da bi se Iran približal Izraelu in Zahodu.

Reza Pahlavi, čigar oče, iranski šah, je iz Irana zbežal tik pred islamsko revolucijo leta 1979, je k protestom in vstaji v rodnem Iranu pozival že večkrat – tudi lani poleti, ko so ZDA, zaveznica Izraela, v Iranu bombardirale obrate za obogatitev urana.

Protestniki, ki jih na ulice žene tudi nezadovoljstvo z visokimi cenami, gospodarsko stagnacijo in hiperinflacijo, so po poročanju AP vzklikali tudi v podporo šahu, za kar je bila v preteklosti v tej islamski državi zagrožena smrtna kazen, danes pa kaže predvsem kaže na jezo, ki zaradi vse slabšega gospodarskega položaja v državi poganja proteste, poročajo tuji mediji.

Iranske oblasti se na proteste odzivajo tudi tako, da prekinjajo dostop do interneta in telefonske povezave. Do zdaj pa je v protestih, ki trajajo že od 28. decembra, po navedbah ameriške organizacije za človekove pravice Human Rights Activists News Agency (HRANA) umrlo že najmanj 45 ljudi, od tega osem mladoletnikov, oblasti pa naj bi arertirale že več kot 2.270 protestnikov.

Po nekaterih poročilih so protestniki v noči na petek vdrli tudi na sedež lokalnih oblasti v mestu Gorgan na severu Irana ter zažgali poslopje ter več policijskih avtomobilov.

Po poročanju tujih medijev so protesti potekali v več kot sto mestih v vseh 31 provincah Irana. Del ljudi pa se je na ulicah zbral tudi v podporo iranskim oblastem.

Posnetki, ki so jih pregledali pri CNN, prikazujejo množične proteste v več mestih. Demonstranti so blokirali ceste in v prestolnici na ulicah podtikali požare. Na videoposnetkih je videti tudi nasprotne skupine, ki so na različnih koncih Irana vzklikale slogane v podporo vladi.

Trump: Če bodo ubijali protestnike, jih bomo udarili "zelo močno"

Zaradi nemirov se je ponovno oglasil tudi ameriški predsednik Donald Trump in ponovil svoje grožnje, da bodo ZDA napadle Iran, če bodo varnostne sile ubijale protestnike.

"Sporočil sem jim, da bomo, če bodo začeli ubijati ljudi – kar med nemiri običajno počnejo – po njih udarili zelo močno," je Trump danes povedal v radijskem intervjuju, protestnike pa opisal kot pogumne borce za svobodo.

"Velika škoda je, kar se je zgodilo z vašo državo, to je bila nekoč izjemna država," je dejal ameriški predsednik, na vprašanje, ali se bo sestal s šahom, ki je zagovornik Zahoda in spodbuja antirežimske proteste, pa je Trump v intervjuju odgovoril, da zaenkrat ne vidi potrebe za to.

Iran: Nočemo vojne z Izraelom in ZDA, a smo nanjo pripravljeni

Iranski zunanji minister Abas Aragči je odgovoril, da si Iran ne želi vojne z Izraelom in ZDA, a da je nanjo pripravljen, če bo ponovno napaden.

Dejal je tudi, da je Iran pripravljen na pogajanja z ZDA o svojem jedrskem programu, če bodo pogovori temeljili na medsebojnem spoštovanju in ne na „diktatu“ Washingtona.

Kot že omenjeno, so ZDA, ki so tesna zaveznica Izrela, junija lani bombardirale Iran, pri čemer je bilo ubitih več visokih vojaških uradnikov in jedrskih znanstvenikov, ZDA pa so bombardirale iranske obrate za obogatitev urana.

Iranski predsednik Masud Pezeškian pa je varnostnim silam odredil, naj ne zatirajo mirnih protestov v državi. Hkrati je dejal, da morajo razlikovati med mirnimi protestniki in oboroženimi izgredniki.

"Cene rastejo skoraj iz ure v uro"

Protesti so se konec decembra začeli na teheranskih bazarjih s stavko trgovcev in se postopoma razširili v mesta po vsej državi. Strokovnjaki ocenjujejo, da je gibanje, ki nima voditeljev in je slabo usklajeno, postalo nasilno, ko so se gospodarski protesti prepletli s političnimi, poroča CNN.

"Gre za kupno moč, saj si ljudje res ne morejo več privoščiti ničesar," je dejal 30-letni Teherančan, ki je želel ostati anonimen. "Cene rastejo skoraj iz ure v uro, a nihče zares ne ve, kako se bo vse skupaj končalo. Vsi so zaskrbljeni."

Razmere je dodatno zaostrila odločitev centralne banke, ki je prejšnji teden ukinila program, s katerim so nekateri uvozniki lahko dostopali do cenejših ameriških dolarjev kot preostali del trga. Zaradi te odločitve so trgovci dvignili cene.

Cene osnovnih dobrin, kot sta jedilno olje in piščančje meso, so čez noč močno poskočile, nekateri izdelki pa so povsem izginili s polic. Nestanovitnost na trgu je trgovce prisilila, da so zaprli svoje prodajalne – kar je bil za skupino, ki je bila tradicionalno naklonjena Islamski republiki, skrajno nenavaden in drastičen korak, še piše CNN.

Po več dneh protestov in represivnih ukrepov je reformistično vodena vlada skušala omiliti pritisk z napovedjo neposrednih denarnih izplačil v višini skoraj sedmih dolarjev na mesec. Ob tem je priznala, da ta ukrep sam po sebi ne more rešiti krize.

"Ne smemo pričakovati, da bo vlada vse to zmogla sama," je v ponedeljkovem televizijskem nagovoru dejal predsednik Pezeškian.