Skrb vzbujajoče novice z Arktike: "Prepozno je, da bi to preprečili"

Z Arktike prihajajo skrb vzbujajoče novice, piše CNN.
Živo srebro se je v delih Arktike povzpelo za 20 stopinj Celzija nad običajno temperaturo. Obseg ledu na Arktičnem morju je februarja letos dosegel rekordno nizko mesečno vrednost. Meril je 13,7 milijona kvadratnih kilometrov, kar je bilo osem odstotkov pod povprečjem v obdobju februarja 1991–2020. Vsak mesec od decembra 2024 na Arktiki beležijo rekordno nizke mesečne vrednosti.

Stanje okolja v arktični regiji je v zadnjih dveh desetletjih hitro nazadovalo. Arktika zdaj obstaja v "novem režimu", kjer opozorilni signali, kot sta taljenje morskega ledu in vse višja temperature oceanov, morda ne bodo vedno podirali rekordov, vendar so vedno bolj ekstremni v primerjavi s preteklostjo, je v decembrskem poročilu navedla ameriška uprava za oceane in atmosfero.

Težava z globalnimi posledicami

To je težava z globalnimi posledicami. Arktika igra ključno vlogo pri globalnih temperaturah in vremenskih sistemih. To je "neke vrste klimatska naprava našega planeta," je dejala Twila Moon, namestnica glavnega znanstvenika v ameriškem podatkovnem centru za sneg in led. Njegovo zmanjševanje pospešuje globalno segrevanje, povečuje dvig morske gladine in prispeva k bolj ekstremnemu vremenu.
Znanstveniki pravijo, da je Arktika sistem zgodnjega opozarjanja na podnebne spremembe in izguba morskega ledu je jasen znak, da je v težavah. V tem letnem času bi moral doseči najvišjo letno raven (obsega ledu), a se dogaja prav nasprotno,

"Upam, da pretekli trije meseci ne bodo delovali kot predhodnik morebitnega novega zgodovinskega minimuma to poletje, ker izhodišče za sezono taljenja ni dobro," je dejal Mika Rantanen, raziskovalec s finskega meteorološkega inštituta.

Po navedbah znanstvenikov je bila na Arktiki zadnjih 18 let zabeležena najnižja raven morskega ledu, trend pa se bo le še nadaljeval.

Arktika bo v nekem trenutku poleti do leta 2050 brez ledu, tudi če ljudje prenehajo s podnebnim onesnaževanjem, navaja poročilo z oddelka za morje in led z univerze v Hamburgu. "Prepozno je, da bi to preprečili," je soavtor Dirk Notz povedal za CNN.

Sodeč po ločeni študiji, objavljeni decembra, bi se lahko prvi dan brez ledu zgodil celo pred koncem tega desetletja.

Arktika se segreva štirikrat hitreje od svetovnega povprečja

Izguba morskega ledu ne škoduje le divjim živalim, rastlinam in približno štirim milijonom ljudem, ki živijo v arktičnem pasu – ima globalne posledice. Morski led deluje kot velikansko ogledalo, ki odbija sončno svetlobo stran od Zemlje in nazaj v vesolje. Ko se krči, temni ocean absorbira več sončne energije, kar še pospešuje globalno segrevanje.
Del razloga za nedavno rekordno nizko raven morskega ledu je nenavadna vročina na Arktiki. Ta se segreva približno štirikrat hitreje od svetovnega povprečja.

Ekstremna vročina v začetku februarja je bila "ena najmočnejših, kar jih je bilo kdaj zabeleženih", je dejal Rantanen, ki ocenjuje, da je bila verjetno med prvimi tremi najbolj intenzivnimi dogodki segrevanja od sedemdesetih let prejšnjega stoletja.

Spreminja se tudi arktična pokrajina: taljenje permafrosta sprošča ogljikov dioksid in metan, ki segrevata planet, požari v naravi so postali pogostejši in intenzivnejši, sezone požarov v naravi pa so daljše. Lani so že tretjič v petih letih po Arktiki izbruhnili veliki, obsežni požari.

Te spremembe temeljito spreminjajo ekosistem. Na tisoče let je grmičasta pokrajina arktične tundre shranjevala ogljik, vendar zaradi gozdnih požarov in taljenja permafrosta to območje zdaj sprošča več ogljika, kot ga skladišči.

Mnoge spremembe "relativno nepovratne"

Toplejša Arktika pomeni tudi, da se kopenski led – ledeniki in ledene plošče – ​​tali hitreje, kar prispeva k dvigu morske gladine. Grenlandska ledena plošča že zdaj odvrže okoli 280 milijard ton ledu na leto.

Znanstveniki pravijo, da je nekatere od teh sprememb mogoče obrniti, če ljudje nehajo proizvajati pline, ki segrevajo planet, vendar v časovnih okvirih, ki segajo od stotin do več tisoč let. Mnoge od teh sprememb veljajo za "relativno nepovratne", je dejala Moon.
Obstaja tudi druga grožnja. Sposobnost znanstvenikov, da spremljajo dogajanje na hitro spreminjajoči se Arktiki, je ogrožena zaradi geopolitičnih preobratov.

Vojna v Ukrajini je povzročila, da so znanstveniki iz Rusije, največje arktične države, izključeni iz mednarodnega sodelovanja. Sodeč po nedavni študiji, je to že spodkopalo sposobnost znanstvenikov, da bi spremljali, kaj se dogaja na Arktiki.

V ZDA obsežno zmanjšanje števila delovnih mest vladnih podnebnih znanstvenikov s strani Trumpove administracije ter umik ZDA iz globalne podnebne strategije povzročata resno zaskrbljenost, zlasti ker ZDA vzdržujejo številne merilne sisteme. Z manj ameriškega strokovnega znanja in manj ameriških znanstvenikov bi "postalo veliko, veliko težje razumeti, kaj se dogaja" v času, ki je ključen za Arktiko, je dejal Notz.

Dogajanje na Arktiki je eden najbolj očitnih kazalnikov tega, "kako močni smo postali ljudje pri spreminjanju podobe našega planeta", je še dodal. "Sposobni smo izbrisati celotne pokrajine."