Sledi ptičje gripe našli še v mleku. Strokovnjake zdaj skrbi prenos na prašiče

Fotografija je simbolična (Foto: PROFIMEDIA)

Potem ko so v ZDA konec marca ptičjo gripo prvič zaznali pri kravah, kar so do zdaj mislili, da ni mogoče, so sledi okužbe našli tudi v kravjem mleku. Najdeni delci gripe naj za ljudi zaradi pasterizacije ne bi bili kužni, a na ameriški upravi za varno hrano kljub temu poudarjajo, da pasterizacija mleka ne naredi sterilnega. Strokovnjake zdaj skrbi predvsem morebiten preskok gripe še na prašiče. To bi pomenilo še dodatno grožnjo za bolj množičen preskok gripe na ljudi.

Ameriška uprava za varno hrano je v mleku odkrila virus ptičje gripe H5N1. Uprava dodaja, da so viruse odkrili z zelo občutljivimi testi in da gre najverjetneje za ostanek virusov, ki so bili med pasterizacijo uničeni. Kljub temu pa tudi pasterizacija mleka ne naredi popolnoma sterilnega, je poročal CNN.

Informacija sledi poročanjem o tem, da so ameriški raziskovalci prvič odkrili sev ptičje gripe pri govedu. To je konec marca sprva objavilo ameriško ministrstvo za kmetijstvo. Okužbe krav so od tedaj potrdili na več kot 30 kmetijah v osmih zveznih državah. Okužene krave so jedle manj kot običajno, mleko pa se je zgostilo in spremenilo barvo. Veterinarji so za tem potrdili, da je bilo mleko polno virusa, še vedno pa ugotavljajo, kako so se krave okužile.

Čeprav naj najdeni delci gripe v mleku ne bi bili kužni za ljudi, izvajajo dodatne teste, ki bi potrdili to tezo. So pa potrdili, da je razširjenost gripe med kravami večja, kot so sprva mislili. “Nihče si ni mislil, da se bo gripa pojavila pri kravah,” je po poročanju CNN dejal Richard Webby s Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Še pred nekaj tedni so bili strokovnjaki namreč mnenja, da okužba goveda s ptičjo gripo sploh ni mogoča.

Ameriško kmetijsko ministrstvo se zdaj loteva novega pristopa. Ne le da zahteva poročanje o stanju perutnine, temveč tudi nagrajuje proizvajalce, ki poročajo ob prvih znakih bolezni. Za okuženo perutnino in jajca jim izplača finančno nadomestilo.

Strokovnjake skrbi skok gripe še na prašiče

Zdaj jih najbolj skrbi, da bi se bolezen prenesla tudi na prašiče. Kot razlaga Michael Osterholm, ki vodi Center za raziskave in politiko nalezljivih bolezni na univerzi v Minnesoti, imajo prašiči namreč enake receptorje sialne kisline kot ptice in ljudje. Če bi se virus razširil med prašiči, bi bile možnosti za preskok na človeka še večje. Prvi identificiran prenos bolezni s krave na človeka so v ZDA zabeležili v začetku aprila.

Na nevarnost širjenja ptičje gripe med sesalci opozarjajo tudi v WHO. “Mislim, da je to zelo skrb vzbujajoče. Največjo skrb seveda vzbuja dejstvo, da se virus, ki je okužil race in piščance, nato pa vse pogosteje tudi sesalce, zdaj razvija in bi lahko okužil ljudi, nato pa razvil še sposobnost prehajanja s človeka na človeka,” je po poročanju STA dejal predstavnik WHO Jeremy Farrar.

Trenutni izbruh ptičje gripe, ki se je začel leta 2020, je doslej povzročil več deset milijonov smrti piščancev, okužile pa so se tudi divje ptice ter kopenski in morski sesalci. Čeprav do zdaj še ni dokazov, da bi se virus lahko širil tudi s človeka na človeka, pa vseeno skrb vzbuja izjemno visoka smrtnost, še poroča STA. Ob tem že potekajo prizadevanja za razvoj cepiv in zdravil za virus H5N1.