Menu Item
Ob poskusu atentata na slovaškega premierja Roberta Fica sta polarizacija in sovražnost v slovaški družbi postali še bolj očitni. Žaljivkam in grobim obtožbam, ki jih vladajoči od prihoda na oblast namenjajo drugače mislečim, se je po sredinem napadu pridružilo še iskanje krivca in celo omembe državljanske vojne. "Politične elite na Slovaškem so postopoma izgubile zmožnost in željo, da bi se med seboj pogovarjale," stanje za N1 oriše politolog s Karlove univerze v Pragi Jaroslav Bilek.
Sredin poskus atentata na predsednika vlade Roberta Fica je pretresel Slovaško. “Večina Slovakov je bila včeraj neprijetno presenečena. Menim, da večina takšnih dogodkov ne bi podprla,” vzdušje na Slovaškem za N1 oriše politolog s Karlove univerze v Pragi Jaroslav Bilek. Politična klima v državi je močno razgreta, pravi, a izjave nekaterih politikov, da je država na robu državljanske vojne, so zanj nesmisel.
Streljanje na predsednika vlade je pokazalo hudo razdeljenost v slovaški družbi. Bilek opozarja, da je za končne zaključke še prezgodaj, vendar dejstvo, da se je napad na premierja zgodil na zelo polariziranem Slovaškem, kaže na povezavo med poskusom atentata in polarizacijo. “Politične elite na Slovaškem so postopoma izgubile zmožnost in željo, da bi se med seboj pogovarjale. To poglablja razkol v družbi,” ocenjuje politolog.
Kot pravi, Slovaška še ni bila tako polarizirana. “Kljub izkušnjam iz avtoritarne epizode pod vlado Vladimirja Mečiarja (v 90. letih, op. a.) in dogodkih po umoru novinarja Jana Kuciaka in njegove zaročenke Martine Kušnirove, je politična polarizacija ob vojni v Ukrajini in sporom med vlado in opozicijo dosegla drugo raven,” pojasni politolog.
Prav zavračanje pomoči Ukrajini in kontroverzne vladne poteze podžigajo spor z opozicijo. Fičeva stranka Smer in vladni partnerici so po lanskem prihodu na oblast v dobrega pol leta omilile kazni za korupcijo, prepolovile zastaralni rok za nekatera kazniva dejanja (med katerimi je tudi posilstvo) in začela postopek za zamenjavo javne radiotelevizije z javnim servisom, v katerem bi imela glavno besedo vladajoča politika. Ob kontroverznih potezah so vladajoči še besedno napadali novinarje in predstavnike opozicije.
Bilek tako kot glavne krivce za poglabljanje polarizacije izpostavlja politike in javne osebe, ki so na polarizaciji gradili svojo prepoznavnost. “V zadnjih letih smo bili na Slovaškem priča vse bolj agresivni retoriki nekaterih politikov in uspehu številnih youtuberjev, ki so širili teorije zarote,” pojasni politolog. Kot primer izpostavlja vidnega poslanca iz vrst vladajoče stranke Smer Luboša Blaho, ki je odhajajočo slovaško predsednico Zuzano Čaputovo označil za “umazano prostitutko” in “ameriško agentko” ter enega od opozicijskih poslancev obtožil priprave državnega udara.
Podobne izjave smo lahko spremljali tudi po sredinem napadu na Fica, ko je prav Blaha opozicijo in medije neposredno okrivil za atentat. V obtožbah kritikov oblasti ni bil sam. Nekdanji sodnik in predsedniški kandidat vladne Slovaške nacionalne stranke Štefan Harabin je dan po napadu dejal, da je treba vložiti predlog za razpustitev največje opozicijske stranke Progresivna Slovaška. Za napad na premierja je poleg opozicijskih poslancev okrivil še nevladnike in “mainstreamovske presstitutke”.
“Pomembno bo, kateri glasovi in ljudje bodo prevladali”
Prav žolčne izjave in napadi na medije in opozicijo gredo po mnenju politologa Jaroslava Bileka v nasprotju z logiko demokracije. Vlada in opozicija bi po njegovi oceni morala skušati pomiriti ljudi in ne še bolj spodkopavati zaupanja v institucije. “Politiki morajo stopiti na zavoro. Težava je v tem, da se jih preveč noče pogovarjati z drugo stranjo, simpatije volivcev pa pridobivajo s sovraštvom,” pa je naš sogovornik izpostavil v intervjuju za slovaški Dennik N.
Obstaja bojazen, da se bodo vladajoči pod pretvezo odziva na napad znesli nad opozicijo, opozarja Bilek. “Tega je strah veliko ljudi. Nisem prepričan, ali lahko to z gotovostjo napovemo. Pomembno bo, kateri glasovi in ljudje bodo prevladali v družbi in na sedežih strank,” je za N1 še poudaril politolog s Karlove univerze.
Kot pravi, bi si želel, da bi sredin napad povezal slovaško družbo in politiko, do česar pa je skeptičen. “Bojim se, da nekateri predstavniki slovaške vlade poleg razdvajanja in rušenja nimajo druge politične agende,” sklene Bilek.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje