Menu Item
Slovenci so drugi najštevilčnejši gosti v hrvaških kampih, takoj za Nemci. Od začetka leta do sredine avgusta je na Hrvaškem kampiralo več kot 400 tisoč slovenskih gostov.
Slovenci so drugi najštevilčnejši gosti v hrvaških kampih, od katerih jih je polovica v Istri. Od začetka leta do sredine avgusta jih je bilo dva odstotka več kot v enakem obdobju lani. Nekaj so jih odgnala neurja, s problematiko katerih se v Kamping zvezi Hrvaške že ukvarjajo, je za STA povedal direktor Kamping združenja Hrvaške Adriano Palman.
Hrvaška ima skupno 833 kampov, ki lahko sprejmejo do 255.181 ljudi. Do 13. avgusta so gosti v kampih ustvarili okoli 14,5 milijona nočitev. Lani so jih v celotnem letu skupno 21,4 milijona.
Od letošnjih 14,5 milijona nočitev so jih več kot 2,37 milijona ustvarili Slovenci, kar je za slabe pol odstotka več kot v enakem obdobju lani. Slovenskih gostov je bilo sicer v tem obdobju 401.308, kar je za dva odstotka več kot lani. Na prvem mestu so bili s 700.000 prihodi in petimi milijoni nočitev Nemci.
Največje število in najkakovostnejše kampe je po besedah direktorja Kamping združenja Hrvaške Adriana Palmana mogoče najti v Istri, ki pokriva 48 odstotkov zmogljivosti kampiranja in ustvari 52 odstotkov vseh nočitev v kampih v državi. Sledi Kvarner z otoki oz. primorsko-goranska županija, ki pokriva 18 odstotkov kapacitet in 19 odstotkov nočitev, najmanj, 2,6 odstotka, kampov pa je v notranjosti države, kjer ustvarijo dva odstotka nočitev v kampih.
Gostje lahko v kampih bivajo v šotorih, prikolicah, avtodomih, objektih za glamping in mobilnih hišicah ter celo v apartmajih. Obiščejo jih lahko tudi zunanji gosti, pri čemer morajo pogosto plačati za vstop v kamp.
Plaža je za vse, ne le za goste
Mediji so v preteklosti že večkrat pisali, da nekateri hrvaški kampi zaračunavajo kopanje na plaži, čeprav so vse hrvaške plaže javne in je zaračunavanje vstopa nanje prepovedano.
Palman pri tem opozarja na napačno razumevanje. “Dejstvo je, da velik del javnosti žal ne loči med vstopom in uporabo objektov kampa ter dostopa do same plaže. Kampi nikoli niso zaračunavali kopanja na plaži in ga tudi ne bodo, vsi pa lahko pridejo do plaže po pomorskem dobru, torej obalnem pasu. Pravzaprav so vse plaže na Hrvaškem, razen redkih izjem, ko gre za nudistične plaže, v širini pomorskega dobra javno dostopne in bodo takšne tudi ostale,” je pojasnil.
Pri tem je poudaril, da je kamp poslovni objekt in je normalno, da mora nekdo plačati vstop ter uporabo vsebin in storitev kampa, ki ima svoje stroške. “Kamp je komercialni objekt, ki svoje storitve zaračunava tako za svoje goste v namestitvi kot za dnevne goste, ti pa lahko uporabljajo objekte in storitve kampa, kot so bazeni, vodni parki, igrišča in sanitarije,” je dodal.
Po Palmanovih besedah se priljubljenost posameznih vrst namestitev v kampih sicer skozi leta spreminja. “Tako smo imeli leta, ko je bil absolutni hit glamping, in leta, ko je bila hit mobilna hišica. Zdaj, po pandemiji, se spet tako kot redkokdaj prej krepi trend potovanja z avtodomom in novih generacij, ki so odkrile kampiranje in spanje v šotorih in kamp prikolicah,” je pojasnil za STA.
Več mobilnih hišic, ki so vse dražje
Kamp ima po hrvaški zakonodaji lahko le do 40 odstotkov mobilnih hišic glede na skupno število parcel. Po ocenah Kamping združenja Hrvaške je v ponudbi okoli 14.900 mobilnih hišic oz. okoli 17 odstotkov od skupnega števila parcel v hrvaških kampih.
Sledi okoli 1000 namestitvenih enot v glamping objektih in okoli 550 prikolic ter 60 šotorov za najem. Gostom je na voljo tudi okoli 1500 bungalovov ali apartmajev.
Število mobilnih hišic in glamping objektov vsako leto raste, rastejo pa tudi cene njihovega najema. Povprečna cena mobilne hišice po besedah direktorja Kamping združenja Hrvaške v sezoni znaša med 220 in 300 evri, kar je več kot prej, a za to po njegovem mnenju obstajajo upravičeni razlogi, od inflacije naprej.
Dvig cen po njegovih besedah sicer ni negativno vplival na število nočitev v kampih, saj so kumulativno na lanski ravni. “Ko govorimo o cenah, je jasno, da je cene vedno treba gledati v kontekstu ponudbe in ravni kakovosti pa tudi povpraševanja. Če se kakovost sreča z visoko ceno in obstaja kupec, ki je pripravljen plačati za to, je to optimalno poslovanje in optimalna tržna pozicija,” je pojasnil Palman. Ob tem je dejal, da so hrvaški kampi sicer res med najdražjimi v Evropi, a so obenem tudi v samem vrhu kakovosti.
Hrvaška ima po njegovih navedbah 47 odstotkov zmogljivosti v štiri- in petzvezdničnih kategorijah, “kar je verjetno evropski rekord”. Pred desetimi leti je bil njihov delež 18-odstoten.
Cene letos niso bile edini negativen dejavnik, ampak so veliko nevšečnosti povzročala tudi neurja. Turistični rezultati so po Palmanovih besedah kljub temu stabilni in na ravni pričakovanj. “Bilo je nekaj primerov predčasnih odhodov ali poznih prihodov zaradi izogibanja neurjem, bili so predvsem odhodi slovenskih gostov zaradi velikega neurja in škode v Sloveniji in podobne situacije, a vse to v relativno skromnem obsegu, ki ne vpliva na splošne rezultate,” je pojasnil.
Hrvaški kampi so to sezono imeli relativno srečo, saj jih je bilo močneje prizadetih le nekaj. “V vseh primerih je osebje kampa reagiralo hitro, gostje so bili več kot previdni in pripravljeni sodelovati, po naših informacijah pa je bila neposredna škoda na opremi gostov v večini primerov v veliki meri takoj pokrita,” je pojasnil Palman.
Kampiranje v ekstremnih vremenskih razmerah, na primer ob neurjih, prinaša določena varnostna tveganja, zato Kamping združenje Hrvaške v zvezi s to problematiko trenutno pripravlja varnostna priporočila in predloge postopkov ravnanja v primeru neurja, ki bodo v naslednji sezoni na voljo tako samim objektom kot gostom kampa.
Kampi bodo po Palmanovih besedah v prihodnje morali posvetiti posebno pozornost prilagoditvi infrastrukture za soočenje z ekstremnimi vremenskimi razmerami, kar lahko vključuje načrtovanje posebnih drenažnih sistemov, pregrad in podobno. Pametni tehnološki sistemi in umetna inteligenca bodo medtem vse bolj pripomogli k hitrejšemu in natančnejšemu spremljanju vremenskih razmer, kar bo omogočalo pravočasno opozarjanje gostov na morebitne nevarnosti in pripravo samih objektov.
Prihodnost kamping sektorja v luči ekstremnih vremenskih razmer bo po oceni direktorja Kamping združenja Hrvaške sicer odvisna od sposobnosti industrije, da se prilagodi spremembam in tveganjem. “Prilagoditev infrastrukture, načrtovanje, tehnologija in izobraževanje so le nekateri ključni dejavniki. Poleg vsega tega je neizogibno, da bodo nekateri objekti, ki stojijo na območju, ki je še posebno dovzetno za ekstremne vremenske razmere, v prihodnje verjetno morali poiskati novo, manj tvegano lokacijo ali spremeniti model delovanja,” je pojasnil.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in X.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje