Vlak spomina, v katerem je bila leta 2024 razstava o fojbah in eksodusu (Foto: PROFIMEDIA)
V Italiji danes obeležujejo dan spomina na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije. Italijanski predsednik Sergio Mattarella je na slovesnosti v Rimu obsodil nasilje nad Italijani in ob tem poudaril tudi pomen pomiritve in sprave. Pravosodni minister Carlo Nordio pa je v Bazovici poleg obsodb totalitarizmov spregovoril tudi o povezanosti s Slovenci. V Evropskem parlamentu v Strasbourgu se je odprla razstava ob dnevu spomina, ki pa so ji nasprotovali nekateri slovenski in hrvaški poslanci.
V Evropskem parlamentu v Strasbourgu so odprli razstavo ob italijanskem dnevu spomina na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije, ki jo pripravlja evroposlanec iz vrst skrajno desnih Bratov Italije Stefano Cavedagna. Kot so navedli na spletni strani skupine Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), želijo z razstavo osvetliti “enega najbolj bolečih in pogosto spregledanih poglavij evropske zgodovine”.
V Italiji je dan spomina na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre, z Reke in iz Dalmacije 10. februarja – v spomin na dan, ko je bila podpisana pariška mirovna pogodba – obeležujejo od leta 2005.
Razstavo, ki bo ob robu plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta v Strasbourgu na ogled do četrtka, so odprli kljub nasprotovanju štirih slovenskih in petih hrvaških evroposlancev iz političnih skupin socialistov in demokratov (S&D), liberalcev (Renew) in Zelenih. Med Slovenci so razstavi nasprotovali Matjaž Nemec (S&D/SD), Vladimir Prebilič (Zeleni/Vesna), Irena Joveva in Marjan Šarec (oba Renew/Svoboda)
Slovenski in hrvaški evroposlanci so konec januarja v pismu predsednico Evropskega parlamenta Roberto Metsola in evroposlanca, pristojnega za razstave, Kosmo Zlotowskega (ECR) pozvali, naj ne odobrita razstave v predvideni obliki.Po njihovem mnenju namreč ni v skladu s temeljnimi vrednotami EU, kot so spoštovanje človekovega dostojanstva, medsebojno razumevanje in sprava. Opozorili so tudi, da razstava po njihovih informacijah vključuje zemljevide, “ki bi lahko nakazovali na ozemeljske zahteve proti današnjima Sloveniji in Hrvaški”.
Odprtja razstave pa sta se udeležila evropska poslanca iz Slovenije Branko Grims in Milan Zver (oba EPP/SDS). Slednji je imel ob odprtju tudi nagovor, v katerem se je med drugim zavzel za spoštljiv spomin na žrtve vseh totalitarnih režimov in kulturo dialoga, k čemur po njegovem prispeva tudi razstava o fojbah. Omenil je tudi več kot 700 grobišč, odkritih v Sloveniji, in obsodil poskus slovenske in hrvaške levice, da bi preprečili organizacijo razstave.
Česa se spominjajo Italijani?
Na današnji dan se v Italiji spominjajo žrtev povojnih usmrtitev in tegob beguncev iz Dalmacije, Istre in slovenskega dela Primorske. Jugoslovanska vojska je v dveh valovih, najprej po kapitulaciji Italije leta 1943 in nato po koncu vojne let 1945, izvajala aretacije in usmrtitve predstavnikov fašistične oblasti, njihovih sodelavcev in ljudi, obtoženih sodelovanja s fašisti. Točno število pobitih ni znano, v Italiji pa politiki pogosto posplošeno omenjajo prenapihnjene številke. Zgodovinarja dr. Gorazd Bajc z mariborske univerze in dr. Raoul Pupo s tržaške univerze sta lani za N1 število smrtnih žrtev povojnih pobojev v fojbah ocenila na od 3.000 do 4.000 oseb. Oba sta opozorila na negotovost teh ocen. Večina ubitih je bila Italijanov, med njimi pa je bilo tudi nekaj ljudi drugih narodnosti, ki so nasprotovali komunistom in partizanom.
Novice in govorice o nasilju so sprožile množično odhajanje italijanskega prebivalstva z območij, ki so kasneje prešla pod jugoslovansko upravo. Kot navaja poročilo slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije, ki so ga pripravili strokovnjaki z obeh strani meje, je s slovenskega dela Primorske odšlo več kot 27 tisoč ljudi, iz hrvaške Istre in Dalmacije pa med 200 in 300 tisoč ljudi.
Spomenik v spominskem kompleksu Bazoviške fojba (Žiga Živulovič jr./BOBO)
Ob današnjem dnevu spomina je italijanski predsednik Sergio Mattarella obsodil “neusmiljeno nasilje”, ki so ga nad Italijani zagrešili Titovi partizani. Hkrati je bil kritičen do tega, da so antifašisti v povojnih letih v Italiji grozodejstva fojb pometli pod preprogo, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa. “Žalostna zgodba izgnancev je bila podcenjena in včasih celo prezrta,” je dejal Mattarella.
Mattarella je v govoru v palači Kvirinal tudi poudaril pomen pomiritve in sprave. “Danes so na naši celini države in narodi, ki so se v preteklosti med seboj bojevali, skupaj v Evropski uniji in si delijo vrednote,” je dejal.
Premierka Giorgia Meloni pa je dejala, da je poklon žrtvam pobojev v fojbah in množičnih izgonov Italijanov potreben za resnico in pravico. Na družbenem omrežju X je tudi objavila videoposnetek svojega lanskega obiska bazoviških fojb in ob tem zapisala, da se “ob dnevu spomina poklanjamo žrtvam fojb in vsem, ki so preživeli tragedijo eksodusa, boleče strani naše zgodovine, ki je bila predolgo pozabljena”, še poroča Ansa. “Spominjati se je dolžnost do resnice in pravice, da bi počastili tiste, ki so trpeli, in prenesli ta spomin na nove rodove. Italija ne pozablja,” je v objavi zapisala premierka.
Slovesnosti na spominskem območju v Bazovici se je med številnimi predstavniki italijanskih oblasti udeležil minister za pravosodje Carlo Nordio, ki je med drugim opozoril na brutalnost totalitarizmov in različne oblike sovraštva. Pri tem je po poročanju Primorskega dnevnika med drugim poudaril, da danes živimo v miru, in narodi, ki so bili nekoč sovražniki, gojijo prijateljske odnose. “Naši sosedi Slovenci so danes povezani z nami v skupni Evropi,” je dejal Nordio.
Osrednja spominska slovesnost v Bazovici se vsako leto odvija ob tamkajšnjem rudniškem jašku. V razpravah o bazoviški fojbi se skoraj vedno zanemarjajo ugotovitve zavezniške vojske, ki je bazoviško fojbo pregledala po umiku partizanov junija 1945. Kot so navedli v poročilu, ki ga hranijo ameriški arhivi, so v njej izkopali posmrtne ostanke 150 ljudi, kadavre konjev, orožje in drug material. Pri 150 človeških truplih so ugotovili, da gre za nemške vojake in enega civilista.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje