Menu Item
Avstralci so po več dneh iskanja vendarle našli majhno, a nevarno radioaktivno kapsulo. Matjaž Koželj z Instituta Jožef Stefan je za N1 pojasnil, da imamo v Sloveniji približno deset tovrstnih merilnih sond, smo pa jih v času pospešene gradnje prometnega križa imeli več. Nesreče, kot se je pripetila v Avstraliji, po njegovih besedah niso prav pogoste, a se lahko zgodijo.
V Avstraliji so več dni iskali majhno, a nevarno radioaktivno kapsulo, ki je januarja med prevozom iz rudnika v skladišče padla s tovornjaka na oddaljenem odseku puščavske avtoceste. S posebnim vozilom, na katerega so namestili velik senzor, so jo našli ob robu ceste. Preverili smo, zakaj se takšne kapsule uporabljajo, ali je izpostavljenost takšni kapsuli nevarna in kako pogoste so tovrstne nesreče.
Radioaktivna kapsula je bila del merilnika, ki se v rudarski industriji uporablja za merjenje gostote železove rude. “Cs-137 je radioaktivni vir, ki seva žarke gama. Ko se takšen vir postavi v bližino neke snovi, kot je na primer ruda, se del žarkov gama ‘odbije’ od snovi in iz količine teh odbitih žarkov določimo gostoto snovi,” je za N1 pojasnil mag. Matjaž Koželj z Izobraževalnega centra za jedrsko tehnologijo Milana Čopiča Instituta Jožef Stefan.
Gre za brezkontaktno meritev, ki ne zahteva vzorčenja in jo je zato možno uporabljati na terenu, pa tudi na tekočem traku. “Čeprav natančni podatki niso dostopni, domnevamo, da gre za vir aktivnosti okrog 300 MBq,” je dodal.
Bekerel (Bq) je enota za merjenje aktivnosti radioaktivnega izvira. Določena je kot število razpadov na sekundo.
Pri nas se radioaktivni viri uporabljajo v sondah za meritev gostote in vlage cestišč v gradbeništvu, je pojasnil sogovornik. “Te sonde uporabljajo izvajalci gradbenih del za preverjanje gostote zemljine in podlage za cestišče pri gradnji prometnic. Sonde, ki jih popularno imenujemo ‘trokslerce’, uporabljajo večja gradbena podjetja in nadzorniki pri gradnji,” je razložil. Nekoč, v času pospešene gradnje prometnega križa, je bilo v Sloveniji več deset merilnih sond, danes jih imamo okoli deset, je dodal. Nadzor nad radioaktivnimi viri in njihovo uporabo je v Sloveniji in EU zelo strog in natančen, kar velja tudi za vire, ki se uporabljajo za meritev gostote in vlage cestišč.
Majhnih kapsul ni mogoče enostavno locirati
V Avstraliji so se iskanja radioaktivne kapsule lotili s posebnim vozilom. “Ker so kapsule zelo majhne, jih ni možno enostavno locirati. Edini način je uporaba merilnika sevanja, ki pa mora biti dovolj občutljiv,” je poudaril Koželj.
Običajni merilniki, kot so ročni GM merilniki, zaznajo takšen vir šele takrat, ko se nahajajo v neposredni bližini, meritev pa lahko traja nekaj sekund. Iskanje s takšnim merilnikom je zamudno in zahteva sodelovanje več oseb, je pojasnil Koželj. Za iskanje se zato praviloma uporabljajo občutljivejši merilniki, najpogosteje scintilacijski merilniki, ki vire zaznajo na večji razdalji in v krajšem času.
Iz objav v medijih Koželj sklepa, da so v Avstraliji za iskanje uporabili takšne merilnike, ki omogočajo zaznavanje tudi iz gibajočega vozila.
Nositi kapsulo več dni bi bilo nevarno
Avstralske oblasti so zaradi izgubljene kapsule izdale nujno zdravstveno opozorilo. A Koželj pravi, da za zdravje takšni merilniki niso zelo nevarni. “Viri za merjenje gostote imajo aktivnost nekaj 100 MBq (tipično 300 MBq),” je pojasnil in dodal: “Mednarodna agencija za jedrsko energijo razvršča te vire med ‘malo verjetno nevarne’, za katere velja zelo majhna verjetnost, da koga trajno poškodujejo, možne pa so začasne poškodbe v nekaj tednih.”
Poškodbe kože bi povzročili v primeru, če bi nekdo takšno kapsulo več dni prenašal v žepu. “Večje posledice bi bile, če bi vir kdo poskušal razdreti in bi se kontaminiral.”
Verjetnost za takšno nesrečo majhna, a se dogajajo
Nesreče te vrste niso prav pogoste. “Nekoč jih je bilo bistveno več, danes je pa zaradi ustreznega usposabljanja, boljšega vzdrževanja opreme, upravnega nadzora in dostopnosti merilne opreme verjetnost za izredne dogodke bistveno manjša. Vendar se nesreče, kot smo videli, še vedno dogajajo,” je dejal Koželj.
V Mehiki so leta 1962 življenje denimo izgubile štiri osebe, ko je desetletnik domov prinesel radioaktivno kapsulo. Več dni jo je hranil v žepu, nato pa jo je njegova mati položila na kuhinjo omarico. Najprej je umrl desetletnik, nato njegova noseča mati, dvoletna sestra in babica. Oče je prejel precejšen odmerek sevanja, a je preživel. To so pripisovali temu, da je odhajal na delo in je bil zato sevanju manj izpostavljen.
“V nesreči v Mehiki je šlo za radiografski vir Co-60, ki je bil vsaj 1000-krat močnejši od vira v Avstraliji. Podobna nesreča se je zgodila leta 1987 v Goianiji v Braziliji, ko so našli zapuščeno medicinsko obsevalno napravo in iz nje odstranili radioaktivni vir. Tudi tam so štiri osebe umrle,” je navedel Koželj.
Tragična nesreča se je pripetila tudi med letoma 1980 in 1989 v Kramatorsku (današnja Ukrajina). Kapsula iz merilnika se je izgubila v kamnolomu, neuspešno pa so jo iskali en teden. Nato je kapsula končala v betonski plošči stanovanja. Do odkritja so zaradi nje umrli štirje prebivalci stavbe.
“V Krematorsku so v betonu našli radioaktivni vir, ki se je uporabljal za meritve v industriji. Tudi ta je bil verjetno vsaj 100-močnejši od avstralskega vira,” je pojasnil Koželj.
V vseh teh primerih so viri dejansko ostali brez nadzora in evidence ter pozabljeni, je rekel. “Zato se danes za visokoaktivne vire, v to kategorijo spadajo omenjeni viri iz Mehike, Brazilije in Ukrajine, zahtevajo še dodatni ukrepi, ki bodo preprečili izgubo nadzora in možne nesreče. To velja za Slovenijo, EU in vse ostale države,” je povedal.
Kljub temu občasnih dogodkov ni možno izključiti. Zato je tam, kjer je največja verjetnost, da naletimo na takšne vire, to so meje, zbirališča in predelava odpadnih kovin, zahtevana stalna meritev radioaktivnosti tovorov, kar se običajno izvaja z zelo občutljivimi fiksnimi portalnimi monitorji. “V primeru alarma upravljalci objekta obvestijo strokovnjake, ki poskrbijo za varno odstranitev vira,” je še pojasnil.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje