Smo tik pred iztekom zadnjega sporazuma, ki zateguje jedrske pasove ZDA in Rusije

Čez manj kot mesec dni se bo iztekel zadnji še veljavni sporazum o omejevanju strateškega jedrskega orožja med ZDA in Rusijo. Gre za sporazum Novi START oz. New START, ki sta ga državi uveljavili leta 2011. Če se do 5. februarja Moskva in Washington ne bosta dogovorila o podaljšanju, bo dogovor nehal veljati.

Sporazum arzenal obeh držav omejuje na največ 1.550 nameščenih jedrskih konic in na največ 700 sistemov za izvedbo napada z jedrskimi konicami. Med slednje sodijo medcelinske balistične rakete, sistemi za izstrelitev s podmornic in jedrski bombniki. Dogovor na koncu omejuje še število izstrelišč na največ 800.

Novi START je zadnji v vrsti sporazumov o omejevanju strateškega jedrskega orožja, ki sta jih v desetletjih sklenili ZDA in Sovjetska zveza oziroma Rusija. Vsi pretekli dogovori so se že iztekli ali pa jih državi po pogajanjih nista uveljavili. Veljavnost sporazuma Novi START bi se morala sicer izteči že leta 2021, a sta ga podpisnici podaljšali še za pet let.

Novo podaljšanje za enoletno obdobje je septembra lani predlagal ruski predsednik Vladimir Putin. Kot je dejal po poročanju Reutersa, se bo Rusija določil sporazuma držala še leto dni po izteku, če bodo enako storile tudi ZDA. Ameriški predsednik Donald Trump se na to ponudbo uradno ni odzval, a z izjavami ne kaže pripravljenosti na podaljšanje obstoječega sporazuma. "Če se bo iztekel, se bo pač iztekel. Sklenili bomo boljši sporazum," je dejal prejšnji teden v intervjuju za New York Times.

Enoletno podaljšanje bi po oceni Reutersa državama kupilo dodaten čas, da začrtata novo pot. Po drugi strani pa bi nova zaustavitev širitve in razvoja na področju jedrskega orožja Rusiji omogočila, da se osredotoča na razvoj drugega orožja. Ob tem je nekdanji ameriški uradnik na obrambnem ministrstvu Greg Weaver v prispevku za mislišče Atlantic Council opozoril, da Rusija od leta 2023 ni dovolila skupnih inšpekcij, ki bi preverile spoštovanje sporazuma.

Kaj s kitajskim jedrskim programom?

Nov dogovor oziroma podaljšanje trenutnega pa bi po Weaverjevih besedah Kitajski poslal sporočilo, da ZDA svojega jedrskega arzenala ne bodo širile. "To sporočilo bi verjetno spodkopalo možnosti, da bi Kitajsko pripeljali za pogajalsko mizo o nadzoru nad tem orožjem. Pekingu bi nakazal, da bodo ameriške sile ostale omejene ne glede na to, kaj Kitajska stori," je zapisal.

Rusija in ZDA sta po dostopnih podatkih še vedno največji jedrski sili. Rusija ima po navedbah Združenja ameriških znanstvenikov 5.459 jedrskih konic, ZDA pa 5.177. Kitajska, ki jih ima trenutno okoli 600, je oboroževanje pospešila in jih bo po ocenah ameriškega obrambnega ministrstva do leta 2030 imela več kot 1.000. Prav zaradi Kitajske je Trump lani napovedal obuditev testiranj jedrskega orožja.

Kot piše Reuters, je Trump v lanskem letu dejal, da bi si želel pogajanj o jedrskem razoroževanju z Rusijo in Kitajsko. Slednja je v odzivu navedla, da je to nerazumno in nerealno. Na drugi strani pa je Rusija izrazila željo, da bi sporazume razširili tudi na Veliko Britanijo in Francijo.

Nekdanji ruski in sovjetski pogajalec Nikolaj Sokov je za Reuters ocenil, da bi priprava multilateralnega sporazuma o jedrskem orožju trajala celo večnost. Kot boljšo možnost je predlagal sklenitev sporazuma med ZDA in Rusijo s fleksibilno mejo jedrskih konic, ki bi upoštevala kitajsko oboroževanje.