Diplomacija gobastega oblaka: kako verjeten je jedrski spopad?

Poglobljeno 22. Okt 202206:009 komentarjev
Putin Biden
Foto: Protest v podporo jedrskemu razoroževanju, Berlin 2021 (Profimedia)

Vladimir Putin grozi, da je Rusija za "zaščito svojega ozemlja in svojih državljanov" pripravljena uporabiti vsa orožja, ki so ji na razpolago. Zahodne države skušajo Rusijo od tega bolj ali manj uspešno odvračati. Je svet res najbliže uporabi jedrskega orožja v zadnjih desetletjih? Ali pa že s tem, ko se to sprašujemo, igramo po Putinovih notah?

Nenapisano pravilo pri govoru o uporabi jedrskega orožja in odzivu nanj je, da je treba v izjavah biti odločen, a hkrati kar se da medel. Treba je pustiti odprte vse možnosti, hkrati pa nobene napovedati eksplicitno.

Ruski predsednik Vladimir Putin to počne zelo “uspešno”. Že konec februarja, ob začetku ruskega napada na Ukrajino, je v govoru opozoril, da Rusija “ostaja ena najmočnejših jedrskih držav” in da bodo posledice morebitnega vojaškega spopada “zlovešče” za vsakega, ki bi jo skušal napasti.

Maketa ruske protizračne obrambe v Patriotskem parku v Moskvi (Profimedia)

“Kdorkoli nas bo skušal ovirati ali ustvarjati grožnje proti naši državi in ljudem, se mora zavedati, da bo ruski odgovor takojšen, posledice pa takšne, kot jih v svoji zgodovini še niso videli.”

Nekaj dni zatem je ukazal zvišanje pripravljenosti ruskih jedrskih sil. Zahodni obveščevalni podatki sicer kažejo, da se v praksi ni veliko spremenilo in da je šlo pri Putinovih besedah bolj za predstavo.

Svojo retoriko je Putin vnovič zaostril v zadnjih tednih, ob uspešni protiofenzivi ukrajinske vojske na zasedenih ozemljih. Ob najavi delne mobilizacije v rusko vojsko konec septembra, s katero naj bi skušal obrniti tok spopada, je tako dejal: “Za obrambo Rusije in svojih ljudi bomo vsekakor uporabili vsa orožja, ki jih imamo na razpolago. /…/ Ruski državljani so lahko prepričani, da bomo ozemeljsko celovitost svoje domovine, svojo neodvisnost in svobodo branili – ponavljam – z vsemi sredstvi.”

Balistična raketa Rusija
Izstrelitev ruske balistične medcelinske rakete med februarskimi vojaškimi vajami (Profimedia)

Ko je teden zatem na podlagi lažnih referendumov podpisal ukaz o priključitvi štirih ukrajinskih regij – Luganska, Donecka, Hersona in Zaporožja – je ukrajinskim oblastem in “njihovim resničnim gospodarjem na Zahodu” v govoru sporočil, da bo Rusija “svoje ozemlje varovala z vsemi silami in sredstvi, ki jih imamo na voljo”.

Precedens so po Putinovih besedah tako ali tako postavile ZDA – z napadoma na Hirošimo in Nagasaki ob koncu druge svetovne vojne.

“Prestop zelo pomembne črte”

Zahodni predstavniki so se večinoma odzvali v skladu s priporočili o medlosti. Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je dejal, da bi ruska uporaba jedrskega orožja pomenila prestop “zelo pomembne črte”. O podrobnostih ni želel govoriti. “Bi pa tak korak v temeljih spremenil naravo konflikta.”

Jens Stoltenberg
Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg (Profimedia)

Ameriški predstavniki Putinove besede večinoma označujejo za “neodgovorne”. Svetovalec ameriškega predsednika za nacionalno varnost Jake Sullivan je posvaril, da bi se morala Rusija v primeru uporabe jedrskega orožja spopasti s “katastrofalnimi posledicami”.

Nekateri evropski predstavniki pa se niso držali pravil o nedoločnosti jedrske retorike. Francoski predsednik Emmanuel Macron je v pogovoru za televizijo France 2 povedal preveč: “Francoska jedrska doktrina temelji na jasno definiranih vitalnih interesih države. Ti v primeru jedrskega napada v Ukrajini ali v regiji ne bi bili ogroženi.”

Putin Macron
Srečanje Vladimirja Putina in Emmanuela Macrona februarja v Moskvi (Profimedia)

Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Josep Borell je šel še dlje in dejal, da jedrski napad na Ukrajino “ne bi prinesel jedrskega odgovora, a tako močan vojaški odgovor, da bi bila ruska vojska izničena”.

Ruska stran je seveda to izjavo hitro pograbila in se postavila v vlogo bolj “razumnega” v sporu. Tiskovni predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov je Borellov nastop označil za škodljiv in provokativen. “Rusija ne želi sodelovati pri takšnih izvajanjih in ne želi biti del njih.”

Ruski premier Dmitrij Medvedjev pa se je obregnil ob Borellovo “paranojo” in hkrati pristavil, da podpora Ukrajini na Zahodu očitno ni brezpogojna.

Ameriško jedrsko orožje gosti pet evropskih držav

Zveza Nato v teh dneh v zračnem prostoru Belgije in okoliških držav izvaja vojaške vaje jedrskega odvračanja. Na vajah sodeluje do 60 letal iz 14 držav, vzletajo pa iz belgijske vojaške baze Kleine Brogel, ki je po podatkih Federacije ameriških znanstvenikov ena od šestih lokacij v Evropi, kjer ZDA shranjujejo del svojega jedrskega arzenala.

Ameriško jedrsko orožje v Evropi
N1

Šlo naj bi za redne, že dalj časa načrtovane vaje. Čeprav bi jih ob zaostrovanju ruske retorike lahko kdo označil za neodgovorno prilaganje polen na ogenj, pa po drugi strani Natovi predstavniki poudarjajo, da bi bila ravno odpoved vaj tista, ki bi lahko poslala napačno sporočilo. “Nenadna odpoved rutinskih in dolgo načrtovanih vaj zaradi vojne v Ukrajini bi poslala zelo napačno sporočilo,” je v pogovoru z novinarji zatrdil generalni sekretar Stoltenberg. Ruske redne letne vojaške vaje jedrskih sil naj bi bile na vrsti v kratkem.

“Prvič po kubanski raketni krizi …”

Jedrska retorika se je zaostrila, razmišljanje o scenarijih uporabe jedrskega orožja je postalo del vsakdana. Če Putin v svojih izjavah ostaja “diplomatsko” nedoločen, pa nekateri njegovi podporniki o uporabi jedrskega orožja govorijo veliko bolj odkrito. Čečenski vodja Ramzan Kadirov je denimo v začetku oktobra ob napredovanju ruske vojske na ozemljih, ki jih je Rusija razglasila za svoje, Putina pozval, naj razmisli tudi o tej možnosti.

Ameriški predsednik Joe Biden je na začetku meseca na dogodku njegove Demokratske stranke izjavil, da se Putin po njegovem ne šali. “Prvič po kubanski jedrski krizi imamo opravka z neposredno grožnjo uporabe jedrskega orožja.”

kubanska kriza, VS ZN
Ameriški predstavnik v Varnostnem svetu ZN leta 1962 kaže letalske posnetke ruskih raketnih izstrelišč na Kubi (Profimedia)

Iz Bele hiše so kasneje pojasnili, da Bidnova izjava ni povezana z nikakršnimi novimi obveščevalnimi podatki o morebitnih ruskih aktivnostih na tem področju. Za zdaj velja, da sateliti niso zaznali nikakršnih skrb vzbujajočih ruskih premikov v tej smeri.

Strateško in taktično jedrsko orožje

Jedrsko orožje se praviloma deli na “strateško” in “taktično”. Strateško jedrsko orožje je namenjeno napadu v sovražnikovem zaledju, na njegove vojaške baze, na kritično infrastrukturo, na velika mesta. V to kategorijo spadajo denimo balistične medcelinske rakete z veliko eksplozivno močjo, praviloma večdesetkrat večjo od “malega dečka”, ameriške jedrske bombe, ki je ob koncu druge svetovne vojne uničila japonsko mesto Hirošima in naznanila dobo jedrskega orožja.

Uporaba strateškega jedrskega orožja bi ob jedrskem odgovoru napadene strani najverjetneje pomenila uničenje sveta. To “medsebojno zagotovljeno uničenje” je hkrati ključni odvračalni dejavnik jedrske vojne.

jedrska oborožitev
N1

Taktično jedrsko orožje pa je namenjeno uporabi na bojišču. Gre za različne izstrelke in bombe z manjšo eksplozivno močjo, saj je njihova uporaba predvidena v bližini lastne vojske. Do zdaj še nikoli niso bila uporabljena.

Če bi se Putin odločil prekršiti “jedrski tabu”, bi po sklepanju strokovnjakov šlo najverjetneje za uporabo taktičnega jedrskega orožja v Ukrajini.

To bi se lahko glede na špekulacije, ki jih je mogoče prebrati v svetovnih medijih, zgodilo na več načinov, bodisi bi ga uporabili neposredno proti napredujoči ukrajinski vojski bodisi bi z namenom zastraševanja demonstrativno razstrelili kakšno strateško manj pomembno točko, denimo znameniti Kačji otok v Črnem morju. Lahko bi šlo tudi za “opozorilni strel” in eksplozijo nad morjem.

Nekateri kot “jedrsko opcijo” omenjajo tudi razstrelitev katere od ukrajinskih jedrskih elektrarn s konvencionalnim orožjem.

Ta teden so na eni od ruskih televizij predstavili celo teorijo, po kateri naj bi Ukrajinci v Mikolajevu sami detonirali jedrsko bombo, da bi ZDA in Natu dali povod za neposredno vključitev v vojno.

Usoda sveta v kovčkih

Ameriški predsednik ima svoje jedrske kode in komunikacijsko opremo za prenos ukaza o uporabi jedrskega orožja spravljene v posebnem kovčku z vzdevkom “jedrska žoga” (ang. Nuclear Football), ki naj bi bil vedno v njegovi bližini in ga običajno prenaša eden od članov njegovega spremljevalnega osebja.

Ameriški jedrski kovček
“Jedrski” kovček ameriškega predsednika (Profimedia)

Dvojnik tega kovčka je v rokah podpredsednika oziroma podpredsednice, za primer, če bi bil predsednik onesposobljen. Z njim je mogoče poveljstvu ameriške vojske odobriti izstrelitev medcelinskih raket ali drugega jedrskega orožja.

Tudi ruski predsednik ima vse potrebno za odobritev uporabe jedrske sile shranjeno v posebnem kovčku, poimenovanem “Čeget”, po ruski gori. Enaka kovčka imata ob sebi tudi obrambni minister in načelnik generalštaba ruske vojske. Za odobritev uporabe jedrskega orožja naj bi bila potrebna odobritev vsaj dveh od treh lastnikov “Čegeta”.

Putin jedrski kovček
Putin ob prevzemu “jedrskega” kovčka leta 2012 (Profimedia)

Nobeden od kovčkov torej ne vsebuje “rdečega gumba”, ki bi enemu samemu človeku neposredno omogočal izstrelitev jedrskega orožja. Vedno je potrebna veriga ljudi, ki so pripravljeni izvesti tak ukaz.

Priprava na pogajanja?

Po mnenju poznavalcev nobena od možnih uporab taktičnega jedrskega orožja za Putina ni dobra oziroma bi mu prinesla večjo škodo kot korist. Grožnja z možnostjo uporabe jedrskega orožja mu namreč služi za odvračanje neposredne vključitve zveze Nato v vojno v Ukrajini.

Dejanska uporaba jedrskega orožja bi Rusijo globalno osamila, zahodne države pa bi dobile povod za bolj neposredno vključitev svojih konvencionalnih sil v spopad. “Lahko bi se zgodilo točno to, kar želi Putin ves čas preprečiti,” je za revijo New Statesman zapisal profesor vojnih študij na londonskem King’s Collegeu Lawrence Freedman.

Po mnenju Williama Alberqua z Mednarodnega inštituta za strateške študije je strah pred rusko uporabo jedrskega orožja zelo pretiran. Namen Putinovega rožljanja z jedrskim orožjem je po njegovem mnenju “sejanje strahu na Zahodu in poskus preobrnitve pozornosti s pomoči Ukrajini na ukvarjanje z naraščajočo jedrsko grožnjo”.

Izstrelitev medcelinske balistične rakete ZDA
Testna izstrelitev ameriške medcelinske balistične rakete Minuteman iz vojaške baze v Kaliforniji (Profimedia)

Podobno v zapisu za spletni medij Euractiv ugotavlja tudi ukrajinski politični analitik Roman Rukomeda. Po njegovem mnenju gre pri ruskih namigih o uporabi jedrskega orožja za psihološko in medijsko operacijo sejanja strahu, namenjena pa je “pripravi terena za prihodnja pogajanja o končanju vojne, ki jo Rusija izgublja”.

Bolj previdni so pri nemškem časniku Der Spiegel, kjer omenjajo možnost, da bi ravno uporaba jedrskega orožja lahko Zahod prisilila v pogajanja s Putinom. “Tudi če takšna poteza ne bi imela vpliva na razmerje sil na bojišču, bi poslala jasno sporočilo, da je Putin odločen storiti karkoli, to pa bi lahko okrepilo glasove, ki pozivajo k pogajanjem s Putinom, ne glede na ceno. Še posebej v Nemčiji, kjer je del prebivalstva odrasel s strahom pred jedrsko vojno, bi se lahko okrepili dvomi, ali je Ukrajina vredna takšnega eksistencialnega tveganja.”

Jedrska eksplozija na atolu Bikini, 1954
Ann Ronan Picture Library / HIP / Profimeida

Eksplozija 150-megatonske (10-tisočkrat močnejše od Hirošime) ameriške vodikove bombe na atolu Bikini leta 1954.

Bitka za evropsko javno mnenje

Uspehi ukrajinske vojske so bili in so možni tudi zaradi izdatne pomoči zahodnih držav v obliki dobav tehnološko naprednega orožja, ki jih večina javnosti v teh državah za zdaj še podpira. A ob morebitnem zaostrovanju energetske krize, dvigovanju življenjskih stroškov in padcu blaginje se lahko javno mnenje v teh državah spremeni. Ljudje se utegnejo naveličati vojne, ne glede na to, kako pravičen je boj Ukrajincev za lastno državo.

Že junija je mednarodni think tank European Council on Foreign Relations opozoril, da se evropska javnost deli na tiste, ki zagovarjajo podporo Ukrajini, dokler ne bo zadoščeno pravici, in tiste, ki zagovarjajo čim hitrejše končanje vojne, tudi če so potrebni kompromisi. Podobno razdeljenost lahko opazujemo tudi znotraj slovenske politike in slovenske javnosti.

Dlje kot bo vojna trajala in negativno vplivala na življenje Evropejcev, večja bo podpora njenemu čimprejšnjemu končanju. Čas je na neki način Putinov zaveznik.

Po mnenju uglednega zgodovinarja in poznavalca Vzhodne Evrope Timothyja Snyderja so Putinove prikrite grožnje z jedrskim orožjem namenjene predvsem pridobivanju časa. “Upa, da bo njegovo omenjanje jedrskega orožja zahodne demokracije odvrnilo od dobav orožja Ukrajini in da bo imel na voljo dovolj časa, da na bojišče spravi dodatne sile in upočasni ukrajinsko ofenzivo,” je zapisal v svojem blogu.

ruska jedrska podmornica Belgorod
Profimedia

Najnovejša ruska jedrska podmornica K-329 Belgorod, ki jo je vojska uradno prevzela julija letos. Opremljena je z avtonomnimi torpedi na jedrski pogon, poimenovanimi Pozejdon, ki lahko jedrsko konico dostavijo do sovražne obale.

Kakršnokoli popuščanje v luči jedrske grožnje po Snyderjevem mnenju ne bo končalo vojne v Ukrajini. “Povečalo pa bi verjetnost za jedrski spopad v prihodnosti. Popuščanje jedrskemu izsiljevanju bi sporočalo, da je mogoče na tak način doseči karkoli, kar je zagotovilo za krizne scenarije tudi v prihodnje.”

Jedrska zima

Jedrski spopad s številnimi eksplozijami jedrskih konic na več delih sveta bi bil nepojmljivo uničujoč že sam po sebi, a eksplozije vendarle ne bi zajele celotnega človeštva. Kritično je tisto, kar naj bi takemu spopadu sledilo – jedrska zima. Eksplozije in požari, ki bi sledili jedrskemu spopadu, bi namreč po napovedih atmosferskih fizikov proizvedli ogromno količino saj, ki bi se dvignile v stratosfero in sončnim žarkom več let preprečevale, da bi dosegli površje Zemlje. Povprečna temperatura na Zemlji bi padla za najmanj 10 stopinj Celzija, na raven zadnje ledene dobe, kar bi pomenilo množično propadanje kmetijskih pridelkov in svetovno lakoto.

Černobil Pripjat
Prizor iz mesteca Pripjat v bližini jedrske elektrarne Černobil (Profimedia)

V zadnjih letih so se sicer znanstveniki, ki so svoje raziskovanje posvetili vprašanju jedrske zime, ukvarjali predvsem z vprašanjem, kaj bi za človeštvo pomenil omejen regionalni jedrski spopad, denimo med jedrskima silama Indijo in Pakistanom. Po izračunih ene skupine znanstvenikov bi že takšen spopad, v katerem bi uporabili manj kot odstotek svetovnih zalog jedrskega orožja, v stratosfero izvrgel za pet milijonov ton saj in ozračje v povprečju ohladil za skoraj dve stopinji Celzija, kar bi za več let povzročilo občutno zmanjšanje pridelka hrane, “kakršnemu v sodobni zgodovini še nismo bili priča”.

Druga skupina znanstvenikov je prišla do manj črnogledega zaključka, saj v njihovih simulacijah stratosfero doseže bistveno manj sajastih delcev, na podlagi tega pa sklepajo, da so scenariji občutne ohladitve atmosfere in spremljajočih negativnih učinkov v primeru omejenega jedrskega spopada “zelo malo verjetni”. Učinek jedrske vojne na atmosfero je pač eno tistih znanstvenih vprašanj, na katero ni mogoče vnaprej odgovoriti s praktičnim preizkusom.

Zahod ne sme odgovoriti z enako silo

Tudi če bi se dejansko zgodilo, da bi Rusija posegla po jedrskem orožju, je ključnega pomena, da ZDA in zveza Nato ne odgovorijo z enako silo.

Kot je zapisal Stephen Young, predstavnik ameriške Zveze zaskrbljenih znanstvenikov (Union of Concerned Scientists), ene od organizacij, ki si prizadeva za odpravo jedrske oborožitve, bi ruska uporaba jedrskega orožja Putina osamila in ga naredila za mednarodnega izobčenca, odrekli bi se mu tudi Indija in Kitajska, vzpostavila bi se široka podpora ostrim mednarodnim sankcijam.

Istrelitev medcelinske balistične rakete Minuteman
Simulacija izstrelitve ameriške jedrske balistične rakete Minuteman (Profimedia)

“A nič od tega se ne bi zgodilo, če bi se ZDA in Nato odzvali z jedrskim orožjem,” je posvaril Young. “V takem primeru bi to preprosto postala jedrska vojna, v kateri bi se končala zgodba večine človeštva, ali pa, če se po čudežu spopad zaustavi pred tem, bi živeli v svetu, v katerem bi bilo jedrsko orožje za vedno del prihodnjih konfliktov.”

Edina vojna z Rusijo, ki bi jo ZDA izgubile, je po njegovem jedrska vojna. V njej namreč ni zmagovalcev.

Komentari

Vaš komentar