Smo vse bližje Trumplandiji? Zdaj nikomur več ni do smeha

Naslednja ameriška osvojitev bi lahko postala Trumplandija, v analizi ugotavlja CNN.

Ameriški predsednik Donald Trump po ugrabitvi Nicolasa Madura, voditelja venezuelskega režima, ki ga sam opisuje kot sovražnega, očitno išče nove tarče za svoj projekt gradnje ameriškega imperija v 21. stoletju.

V njegovem prvem mandatu je svet njegove ambicije glede Grenlandije večinoma dojemal kot šalo. Tudi lani, ko je Donald Trump mlajši z očetovim letalom obiskal ta prostrani otok, je bilo v ozadju čutiti predvsem element ameriškega zbadanja in politične provokacije, piše CNN. Toda zdaj se ne smeje nihče več.

Evropski voditelji, ki so v torek znova izrazili podporo Danski in Grenlandiji, Trumpove izjave in namige jemljejo resno.

To pravzaprav ni presenetljivo, navaja CNN. Administracija, opita od samozavesti po uspehu v Venezueli, si po besedah najvidnejših predstavnikov zdaj lasti celotno zahodno poloblo kot Trumpovo območje.

Njegov najtesnejši svetovalec Stephen Miller je v ponedeljek za CNN dejal, da ZDA ne nameravajo slediti "železnim zakonom" sveta. Trumpova javna utemeljitev, da Združene države Amerike potrebujejo z ledom prekriti teritorij zaradi lastne nacionalne varnosti, pa že od začetka ni povsem prepričljiva, celo pred torkovo izjavo Bele hiše, da za priključitev Grenlandije ne izključuje uporabe sile, piše CNN.

Grenlandija kot strateški dragulj

Trump ima sicer prav, ko poudarja, da je Grenlandija strateško izjemno pomembna in da njen pomen še narašča. V morebitnem novem večjem spopadu bi tisti, ki bi nadzoroval Grenlandijo, obvladoval ključne atlantske pomorske poti. Na otoku že deluje ameriška vojaška baza, ki ima pomembno vlogo v sistemu zgodnjega opozarjanja pred izstrelki.

Osemdeset let po drugi svetovni vojni Grenlandija postaja vse pomembnejša tudi zaradi podnebnih sprememb, piše CNN. Taljenje ledu odpira nove ladijske poti na skrajnem severu, česar se, tako kot Trump, dobro zavedata tudi Kitajska in Rusija.

Ključna pomanjkljivost Trumpovega argumenta pa je, da ZDA že zdaj nič ne ovira, da bi po potrebi okrepile svojo prisotnost na Grenlandiji, v analizi navaja CNN. Gre namreč za polavtonomno ozemlje države članice Nata, kjer prostrani in redko poseljeni deli brez težav omogočajo širitev vojaške infrastrukture. Washington ima prav tako s Köbenhavnom sklenjen sporazum, ki ZDA daje široka pooblastila za vojaško uporabo ozemlja.

Grenlandija je hkrati bogata z neizkoriščenimi nahajališči nafte, plina in redkih zemeljskih kovin, ki bodo zaradi taljenja tundre vse dostopnejša. Če so prav te surovine Trumpov glavni interes, so tako danski kot grenlandski uradniki že izrazili pripravljenost na sodelovanje.

Od imperialistične retorike k praksi

Ni pa videti, da bi bil Trump, ki vse bolj spominja na ameriške predsednike 19. stoletja, obsedene z ozemeljsko širitvijo in tekmovanjem z evropskimi imperiji, naklonjen delitvi vpliva, piše CNN. Ameriška baza na Grenlandiji sicer plapola tako pod dansko kot ameriško zastavo, a razmišljanje te administracije se zdi bližje viziji popolnega nadzora, kakršno je na družbenih omrežjih simbolno prikazala žena Trumpovega svetovalca Stephena Millerja, ko je objavila podobo otoka v barvah ameriške zastave.

Vztrajanje Donalda Trumpa, da po zajetju Nicolasa Madura "vodi" Venezuelo, kaže premik od imperialistične retorike k praksi, piše CNN. Napoved, da bo Venezuela ZDA predala do 50 milijonov sodov nafte, porabo sredstev, pa da bo nadzoroval sam, je okrepila bojazen, da si prizadeva za pridobivanje plena iz suverenih držav.

Hkrati Trump vse glasneje govori o nadzoru nad zahodno poloblo in gradi svojo zgodovinsko zapuščino po zgledu predsednikov, ki so širili ameriško ozemlje. V tem kontekstu se njegovi interesi do Grenlandije ne zdijo več provokacija, temveč resna ambicija, piše CNN.

Še nedavno se je zdelo nepredstavljivo, da bi bil Trump grožnja Grenlandiji. A danes evropski voditelji njegove izjave jemljejo resno. Skrb je toliko večja, ker nevarnost za Nato zdaj ne prihaja iz Moskve ali Pekinga, temveč iz njegove najmočnejše članice.

Čeprav za zdaj ni znakov, da bi Trump pripravljal vojaški poseg, je negotovost velika. Wall Street Journal poroča, da si predsednik še vedno želi kupiti Grenlandijo, kljub jasnim zavrnitvam Danske in grenlandskih oblasti.

V času, ko je Trump bistveno manj omejen kot v prvem mandatu, nihče ne more z gotovostjo napovedati njegovih naslednjih korakov. Nekdanji vrhovni poveljnik Nata James Stavridis je za CNN posvaril, da bi morebitno vojaško soočenje med ZDA in Dansko pomenilo konec zavezništva.

Tudi demokratski senator Chris Murphy opozarja, da Trumpovih izjav o Grenlandiji ni več mogoče jemati kot provokacijo ali taktično preusmerjanje pozornosti. "Zdaj se moramo resno vprašati, kaj se dogaja v predsednikovi glavi."

Avtor CNN analize: Stephen Collinson