Menu Item
Največja jedrska elektrarna v Evropi se je v zadnjih dveh letih večkrat znašla v središču spopadov med Ukrajino in Rusijo. Kaj bi se zgodilo v primeru katastrofe, kako bi se odzvale države in kakšna je možnost, da do nje sploh pride?
Ruska vojska je kmalu po začetku invazije na Ukrajino zavzela jedrsko elektrarno Zaporožje. Spopadi med vojskama so se že večkrat neposredno približali elektrarni. Nedavni požar, ki je izbruhnil v jedrski elektrarni Zaporožje na vzhodu Ukrajine, ki jo je zasedla Rusija, pa je obnovil strahove o morebitni katastrofi na tem območju. Kaj bi storila Evropa v primeru jedrske katastrofe?
Države članice Evropske unije imajo skupaj več kot 150 jedrskih reaktorjev. Prav vsaka država v EU ima tudi svojo agencijo za jedrsko pripravljenost, čeprav morda nima svoje elektrarne.
Agencije se med seboj usklajujejo, smernice za jedrsko varnost pa navadno določi IAEA. “Od katastrofe v Fukušimi leta 2011 se je usklajevanje med državami zelo povečalo,” je za Euronews povedal švedski strokovnjak na tem področju Jan Johansson.
V Evropi deluje tudi posebna agencija (HERCA) za usklajevanje postopkov v primeru jedrske nesreče. “Agencija je bila v zvezi z Ukrajino zelo aktivna, predvsem na področju odziva v primeru morebitne jedrske nesreče,” je dodal Johansson.
Kakšen je načrt?
V primeru, da bi šlo v Zaporožju kaj narobe, bi strokovnjaki to verjetno vedeli že pred začetkom sevanja, poroča Euronews. “Najpomembnejši del je priprava,” poudarja Johansson. Opisal je, kakšni so ukrepi na Švedskem.
“V primeru najslabšega možnega scenarija, da bi elektrarna eksplodirala in bi se sevanje razširilo, bi evakuirali območje v radiju pet kilometrov od nesreče,” je pojasnil. Temu območju se reče previdnostno območje ukrepanja.
V primeru širjenja nevarnosti bi izdali opozorilo za območje v radiju 25 kilometrov od nesreče oziroma t. i. območje načrtovanih nujnih zaščitnih ukrepov. Prebivalce bi na nevarnost opozorili z alarmi in sirenami, poslali bi jim sporočila na mobilne telefone. Vsem bi naročili, naj se zadržujejo v notranjosti. “Ni potrebe, da bi se skrivali v bunkerjih,” pravi Johansson.
Pojasnil je tudi, da imajo Švedi, ki živijo v radiju 25 kilometrov od jedrske elektrarne, doma tablete joda. Zaužitje jodove tabletke preprečuje absorpcijo sevanja v ščitnici in zmanjša tveganje za nastanek raka ščitnice. Vsako gospodinjstvo jo prejme vsakih pet let. Ali jo je treba zaužiti, pa je odvisno od obsega uhajanja sevanja.
Ko so ljudje zaščiteni, je nujno, da prižgejo televizijo ali radijski sprejemnik ali da spremljajo oblasti na družbenih omrežjih. “Naslednji koraki so odvisni od količine radioaktivnih snovi, ki so ušle, pa tudi od meteoroloških dejavnikov,” je dejal Johansson
“Ni možnosti za še en Černobil”
Medtem ko vzrok požara v Zaporožju ostaja neznanka, strokovnjaki mirijo, da ni nobene možnosti, da bi vojaški napadi povzročili eksplozijo reaktorja. “Danes skoraj ni možnosti, da bi se ponovil scenarij iz Černobila,” je povedal nekdanji glavni jedrski inšpektor pri Mednarodni agenciji za jedrsko varnost (IAEA) Robert E. Kelley.
“Reaktorji, ki jih uporabljamo danes, tudi v Zaporožju, so drugačni od tistega, ki je eksplodiral v Černobilu. Niso tako vnetljivi in le stežka bi eksplodirali,” je pomiril Kelly in dodal, da so novejši jedrski reaktorji PWR zgrajeni znotraj jeklene kupole, ki bi morebitno eksplozijo zadržala, uhajanje radioaktivnih plinov pa upočasnila.
Kljub temu Kelly priznava, da bi bili lahko nekoliko bolj nevarni izpadi električne energije, ki sledijo napadom. Reaktorji namreč za ohlajanje potrebujejo elektriko. V primeru električnega izpada v Zaporožju vedno ustavijo jedrske reaktorje, v elektrarno pa preusmerijo elektriko iz dizelskih generatorjev. Elektriko bi lahko Zaporožju dovajala tudi bližnja termoelektrarna Zaporizka. “To omejuje možnost nevarnih jedrskih izpadov,” pojasnjuje Kelly.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje