Iz St. Moritza se smučarska karavana seli v Val d'Isere, kje bosta na sporedu smuk in superveleslalom. Kljub visokim pričakovanjem in trdemu delu je Ilka sezono začela nekoliko bolj zadržano kot običajno. A Ilka ostaja pozitivno naravnana in nasmejana. "Vedno je prostor za izboljšanje!" pravi. Se strinjamo.

Zakorakali smo v hladnejše, zimske mesece, ki nam ponujajo nekaj sonca, nekaj sivine in precej mrazu. Nadete imamo rokavice in skušamo biti čim bolj na toplem. Ilka, ti imaš kar nekaj izkušenj s tem – ali sama čutiš spremembo, ki jo mi, nesmučarji, občutimo tako zelo, ko udari prava zima?

V bistvu smo vsi na istem, edina razlika je ta, da smučarji zimo občutimo že poleti, medtem ko večina uživa na morju.  In na mraz se je vedno treba privaditi. V bistvu lahko rečem, da nad mrazom nikoli nisem navdušena, kar se sicer sliši kontradiktorno glede na šport, s katerim se ukvarjam. Vedno je prijetno priti nazaj na toplo.

Sama si praktično celo leto na snegu, te kdaj zima s čim preseneti, ti ponudi kak nov prizor (razen lokacije)?

Vedno se najde kaj novega, predvsem pa se vedno najde veliko lepega. Moja vsakoletna zimska turneja ponuja kar nekaj standardnih lokacij po svetu, ki pa predvsem zaradi narave lahko vedno znova prikažejo drugačno “sceno”. Že jezero je lahko poledenelo ali ne in kot tako pričara povsem drugačno vzdušje. Včasih me navduši že prizor iz sprehoda, ko ujamem posebno snežinko ali vzorec na listu. Zadnjič denimo je bila pred hotelom ogromna smreka, ki je imela na vsaki veji kup novo zapadlega snega in praznične lučke. Čudovito. Skratka malenkosti, ki to športno pot naredijo vsakokrat zanimivo.

Kaj je tisto, kar bi lahko rekla, da ti je najbolj všeč pri zimi?

Smučanje. Tu je odgovor preprost.

Imaš kakšen nasvet za ustvarjanje čudovitih fotografij v zimskem času?

Poskusite kdaj poslikati snežinko s super makro funkcijo na Huawei P60 Pro telefonu. Je videti kot iz risanke.  S tele-foto kamero lahko posnamete odlične fotografije ne glede na razdaljo in čas dneva. Tudi če je predmet slabo osvetljen, ga lahko ujamete v čudovito fotografijo. V bistvu leča deluje kot pomočnik in z enim dotikom imamo izjemno ostro sliko.

Pred časom si omenila, da obožuješ sončne vzhode. Da lahko tudi v slabših svetlobnih pogojih motive približamo tudi do 200-krat in s pomočjo algoritma HUAWEI XD Optics reproduciramo osupljive nočne pokrajine v visoki ločljivosti, pomeni ogromno. Ali v galeriji sedaj najdemo tudi kakšno nočno fotografijo, morda fotografijo lune?

Nočnih fotografij ne manjka … Zoom je morda najbolj pogosto uporabljena funkcija, saj potem zelo oddaljen predmet ali pojav prikažem v povsem drugačni obliki. Delujemo na način, da vse lepe stvari želimo ovekovečiti tudi s sliko. Sicer moram reči, da občasno zavestno pustim telefon pri miru in samo uživam. Je pa res, da to okolje najprej poslikam, in potem pustim telefon pri miru.

Sedaj imaš uro Huawei Watch GT 4 že kar nekaj časa. Te zbuja budilka na telefonu ali vibriranje ure?

Vibriranje ure. Z novo uro GT 4 sem se zelo hitro privadila na to, da z njo “nadzorujem” svoj spanec. Tako pridobim tudi najbolj točne podatke o spancu, naspanosti in podobno …

Kako ti ura pomaga pri smučanju? Katere funkcionalnosti so zate najbolj koristne?

Lahko povem, kaj je prvi podatek, ki me zanima – kakšna je bila najvišja hitrost seveda.  Uro uporabljam med smučanjem predvsem, ko smučamo “na fraj”, torej ne med uradnimi treningi. Izmeri tudi “performance” na več ravneh, od prevoženih kilometrov, do vrednosti kisika v krvi in srčnega utripa.

Kateri so glavni izzivi pri uporabi Watch GT 4 med zimskimi aktivnostmi in kako se z njimi spopadaš?

Glavni izziv je, da je ura vizualno izjemno lepa in kot takšno jo je skoraj škoda uporabljati med športnimi aktivnostmi. Sicer pa z njo pravzaprav nimam nobenih izzivov. Le zakaj bi jih imela? Se mi zdi, da mi je pri vseh Huawei napravah nekako »logično«, da ne bom imela težav.

Je smučanje (profesionalno) stresno? Kako se soočaš s stresom?

Haha, hmm, ja, je. Sploh ko ne gre tako, kot načrtuješ in se zalomi pri malenkostih, ki v športu, kjer dobesedno odločajo stotinke, odločajo o zmagovalcu. Mislim, da je soočanje s stresom ključno za dolgoročen uspeh. Jaz se zatečem k dihanju, sprehodu v naravi, pogovoru s člani ekipe ali prijatelji. A na koncu se moram psihično pripraviti sama, se zbrati in pokazati svojo najboljšo vožnjo. Že večkrat sem dokazala, da se lahko kljub stresnim situacijam “spravim k sebi” in tekmujem na najvišji ravni. Je pa pot do tega skoraj vedno drugačna od preteklih.

Kako ohranjaš povezavo z družino in prijatelji med svojo odsotnostjo? Kako ti telefon Huawei P60 Pro in ura Huawei Watch GT 4 pri tem pomagata?

Povezavo ohranjam prek telefona, videoklicev, sporočil. Skratka, običajni načini komuniciranja prek aplikacij Whatsapp, Viber in družbenih omrežij. Tako telefon kot ura sta pri tem nepogrešljiva.

Kako bi opisala svoj odnos do tehnologije? Kako ohranjaš ravnovesje med tehnologijo in naravo?

Tehnologijo imam rada. Navduši me zmogljivost aparatov, kako napreduje razvoj in kaj vse je danes možno storiti. Moje življenje je v bistvu na telefonu in uri, računalnika skoraj ne potrebujem. Obenem pa razvoj tehnologije povzroči to, da je velik del sveta na različnih družbenih omrežjih, kar lahko vodi do zasvojenosti in to menim, da je nevarno. Več časa in pozornosti bi morali nameniti naravi, sočloveku in ne živeti zgolj “online”. Skratka, v idealnem svetu bi vse razvojne dosežke seveda uporabljali, obenem pa bi znali najti čas zase in se od vsega distancirati.

Kmalu za kratek čas prideš domov. Kaj si ob vrnitvi domov želiš? Srečanja z domačimi in prijatelji ali dobro hrano? Ali oboje?

Predvsem si želim tistega, kar na poti manjka – domače vzdušje, domača hrana, nekaj domačega prazničnega vzdušja. Tudi to napolni baterije. Potem pa si želim naprej na delo. Zavedam se, da je sezona razmeroma kratka in ni prostora za napake. Razlike na tekmah so izjemno majhne, vsaka podrobnost se pozna, ničesar se ne odpušča, zato moramo vseskozi delovati na visokih obratih.

Kuhaš? Kaj največkrat pripraviš?

Z veseljem kuham. Pravijo, da tudi dobro. Upam, da so iskreni (glasen smeh). Večkrat pripravim steak, sicer pa zelo po navdihu. Nimam posebnih omejitev glede hrane, zato tudi pri kuhanju stremim k raznovrstnosti.

Ilka, zakaj smučanje? Od kod je prišla želja po treniranju smučanja?

Smučanje mi je bilo položeno v zibelko. Že starša sta se ukvarjala s smučanjem. S sestro sva bili obe zelo zgodaj na smučeh. Jaz sem na njih ostala tudi v tekmovalnem smislu. Moja pot z mamo je vsem dobro znana in to neločljivo vez sva prenesli od domačega hriba v svet. Dokazali sva, da je v bistvu vse mogoče. Tudi, ko v to nihče ne verjame oziroma meni, da ni možno. Ko sem enkrat smučanje vzljubila, ni bilo poti nazaj. Mama večkrat reče, da je še ona kdaj pa kdaj želela, da ne bi več smučala, in da sem pač vztrajala in vztrajala, da je to zame prava pot.

Kako se počutiš med smučanjem? Kam te smučanje odnese? Kakšne občutke ti prinaša?

Počutim se svobodno, takrat imam občutek, da se lahko izrazim, da na površje pride moja drznost, vztrajnost. To je poseben občutek, takrat preprosto “letiš”. Seveda je treba to samozavest nabrati, ampak ko je glava čista in srce polno, takrat je to čisti užitek in sreča. Od tega sem odvisna.

Kdaj ti je bilo v tvoji smučarski karieri najbolj hudo?

Najprej moram poudariti, da v svoji karieri ne bi ničesar spreminjala. Je že moralo biti tako, da so se vrstile poškodbe, da je moj preboj med najboljše večino presenetil, da bo na koncu ostalo tudi pri kakšnem “če-ju”. To je moja pot in je ne bi zamenjala. Če moram izbrati trenutek, ko mi je bilo najbolj hudo – najbrž je to prva težja poškodba kolena, ki je terjala operacijo in dolgo rehabilitacijo. Ko greš prvič čez tako preizkušnjo, se pojavi največ dvomov in je najtežje to sprejeti in iti naprej. Ko se to zgodi drugič, tretjič, četrtič je vse veliko lažje, kajti poznaš proces. Ta sicer nikoli ni identičen, je pa bolj predvidljivo vse skupaj.

Če ne bi smučala, v katerem športu bi blestela?

Uh, zagotovo ne v košarki. Haha. Blizu mi je gimnastika, ki jo tudi treniram in je pomemben del priprave na sezono. Nekoč sem dejala, da morda borilne veščine. Ne vem, kaj sem takrat razmišljala …

Si Božičku že napisala pismo?

Seveda! Morda kdo ni?