Menu Item
Številni voditelji držav EU so se danes pred začetkom srečanja v Bruslju zavzeli za ukrepanje glede perečega vprašanja migracij, še zlasti o vračanju prebežnikov. Nekateri so izrazili naklonjenost rešitvam v obliki migrantskih centrov zunaj EU. Pred vrhom EU se je na posebnem srečanju na temo migracij sestala skupina voditeljev članic Unije. Slovenski premier Robert Golob je bil glede rešitev, kot je tista po vzoru sporazuma med Italijo in Albanijo, bolj zadržan. Kot je dejal v sredo ob prihodu na vrh EU in Sveta za sodelovanje zalivskih držav (GCC) v Bruslju, je treba videti, kako bodo delovale. Po njegovem gre bolj za "pilotni projekt" kot karkoli drugega.
Nemški kancler Olaf Scholz se je pred začetkom vrha EU, na katerem bodo migracije ena od glavnih tem, zavzel za hitrejše izvajanje evropskega migracijskega pakta, o katerem so se države članice dogovorile spomladi.
Pri tem je poudaril pomen učinkovitosti, med drugim glede vračanja prebežnikov, o katerem bo tudi tekla beseda na današnjem srečanju.
Kot je poudaril, je treba zagotoviti zaščito tistim, ki jo potrebujejo, vendar pa “ne morejo priti vsi”. Da Evropa ne more več sprejemati toliko ljudi, je opozorila tudi danska premierka Mette Frederiksen.
V EU se krepijo pozivi Bruslju, naj ukrepa za zmanjšanje pritiska migracij. Pri tem se kot ena od možnih idej pojavlja vzpostavitev centrov za vračanje prebežnikov zunaj Unije.
Scholz je do takšnih centrov po vzoru sporazuma med Italijo in Albanijo, kjer sta pred dnevi začela delovati dva tovrstna centra, zadržan. Kot je dejal, ti centri za tako veliko državo, kot je Nemčija, niso rešitev. Poudaril je, da EU potrebuje “deportacije v skladu z evropskim pravom”.
Nizozemski premier Dick Schoof pa je danes ob prihodu na vrh EU dejal, da je zamisel o centrih za repatriacijo prebežnikov v Ugandi, ki jo preučuje nizozemska vlada, “resna”. Kot je dejal, Nizozemska z zanimanjem gleda na sporazum med Italijo in Albanijo, pri čemer želi na današnjem zasedanju slišati več o tem od italijanske premierke.
Začasni bolgarski premier Dimitar Glavčev je pozdravil zamisel o migrantskih centrih v tretjih državah. Kot je dejal, so takšni centri v tretjih državah “dober primer, ki ga bomo podprli”.
Slovenski premier Robert Golob je bil glede rešitev, kot je tista po vzoru sporazuma med Italijo in Albanijo, bolj zadržan. Kot je dejal v sredo ob prihodu na vrh EU in Sveta za sodelovanje zalivskih držav (GCC) v Bruslju, je treba videti, kako bodo delovale. Po njegovem gre bolj za “pilotni projekt” kot karkoli drugega. Menil je tudi, da bi se lahko Evropa iz tega kaj naučila, ne pa takšne rešitve tudi nujno posnemala drugod.
Grški premier Kiriakos Micotakis pa je opozoril, da so vračanja prebežnikov “manjkajoči člen v naši migracijski politiki”. “Ne moremo sprejeti dejstva, da nismo učinkoviti pri obravnavi tistih, ki niso upravičeni do statusa zaščite,” je opozoril.
Kot je ob tem dejal, želi slišati več o “inovativnih rešitvah”, ki jih v zvezi s tem predlaga Evropska komisija.
Tudi litovski predsednik Gitanas Nauseda je menil, da potrebujemo “inovativne ukrepe” glede migracij, pri čemer je izpostavil sodelovanje s tretjimi državami. Opozoril je, da se Litva sooča s posebnim izzivom hibridnih napadov iz Belorusije in Rusije, ki migracije uporabljata kot orožje.
Pred vrhom EU je danes v Bruslju potekalo posebno srečanje o migracijah, ki so ga sklicale Italija, Nizozemska in Danska. Srečanja so se udeležili voditelji več držav članic, med njimi Poljske, Avstrije, Madžarske in Grčije, pa tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Na srečanju so med drugim govorili o konceptu varne tretje države glede na izvajanje pravil novega pakta o migracijah in azilu, o sodelovanju pri prostovoljnem vračanju prebežnikov kot tudi o centrih za repatracijo, so po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa sporočili iz urada premierke Giorgie Meloni.
Kako vam je všeč N1? Kaj bi izboljšali?
Dragi bralci in bralke, pomagajte nam izboljšati N1. Kaj pogrešate, kaj vam je všeč, česa ne marate? Pripravili smo kratko anketo o zadovoljstvu bralcev, reševanje traja približno pet minut, anketa pa je anonimna. Povezava do ankete: https://n1slovenija.1ka.si/raziskava-branosti
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje