Menu Item
Natovo smernico porabe dveh odstotkov BDP za obrambo bo letos doseglo 23 članic, kaže najnovejše poročilo, ki ga je v ponedeljek objavilo zavezništvo. Kje je Slovenija?
Rekordnih 23 držav članic, ki dosega smernico dvoodstotne porabe, predstavlja bistven porast v primerjavi s februarskim poročilom, ko so projekcije kazale, da bo ta cilj doseglo 18 držav članic.
ZDA bodo kot najmočnejša članica severnoatlantskega zavezništva vojski namenile okoli 967 milijard dolarjev oz. 3,38 odstotka BDP, v relativni potrošnji pa jih prehitevata tako Estonija s 3,43 odstotka kot Poljska s 4,12 odstotka. Prva bo sicer namenila obrambi 1,43 milijarde dolarjev, slednja pa 35 milijard dolarjev.
Slovenija pri repu
Smernice letos predvidoma ne bodo dosegle Hrvaška, Portugalska, Italija, Kanada, Belgija, Luksemburg, Slovenija in Španija. Slovenija si torej z 1,29 odstotki deli predzadnje mesto na seznamu z Luksemburgom, nižjo predvideno porabo za vojsko ima le Španija.
Skupna poraba vseh članic sicer skokovito narašča, kar je dobra novica tako za Evropo kot ZDA, je ob obisku Washingtona v ponedeljek povedal generalni sekretar zveze Jens Stoltenberg.
“V zadnjih dveh letih je bilo več kot dve tretjini evropskih obrambnih nakupov opravljenih z ameriškimi podjetji. To pomeni več kot 140 milijard dolarjev pogodb z ameriškimi obrambnimi podjetji,” je dodal Stoltenberg po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.
Zaveznice so si smernice za dvoodstotni cilj zadale pred skoraj dvema desetletjema. Leta 2014 so na vrhu v Walesu tudi uradno določile cilj, da bodo leta 2024 dosegle obrambne izdatke v višini dveh odstotkov BDP. Ta cilj sicer ni zavezujoč in sankcije za države, ki ga ne bi dosegale, niso predvidene.
Še deset let nazaj so takšno porabo dosegle le tri članice – ZDA, Združeno kraljestvo in Grčija.
Slovenija je takrat za obrambo namenila manj kot odstotek BDP, potrošnja je opazno poskočila po letu 2020. Cilj države je, da bi dva odstotka BDP za obrambo dosegla najpozneje leta 2030, izhaja iz resolucije o dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske.
Biden in Stoltenberg o Ukrajini in kako bosta “prelisičila” Trumpa
Ameriški predsednik Joe Biden je v ponedeljek gostil Stoltenberga, s katerim sta poleg obrambnih zavez govorila tudi o pripravah na vrh zavezništva julija v Washingtonu in nadaljevanju pomoči Ukrajini. Jens je izdal svarilo Kitajski, da se bo soočila s posledicami, če bo še naprej podpirala Rusijo.
“Kitajska podžiga največji oboroženi spopad v Evropi po drugi svetovni vojni in želi hkrati ohraniti dobre odnose z zahodom. Peking ne more imeti obojega. Na neki točki bodo morali zavezniki izdati račun. Morajo biti posledice,” je dejal Stoltenberg.
V Pekingu so v odzivu na obtožbe Nato pozvali, naj “preneha prelagati krivdo” za vojno v Ukrajini na druge in tako sejati razdor. Po besedah tiskovnega predstavnika kitajskega zunanjega ministrstva Lin Jiana bi moralo zavezništvo namesto tega v praksi narediti nekaj za politično rešitev krize, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Obisk ruskega predsednika Vladimirja Putina v Severni Koreji, ki Rusijo oskrbuje z orožjem, je po Stoltenbergovih besedah dokaz ruske odvisnosti od avtoritarnih voditeljev.
Po novembrskih volitvah v ZDA bo jasno, ali bo najpomembnejša članica Nata spet dobila predsednika, ki ni navdušen nad nadaljevanjem pomoči Ukrajini in napoveduje, da bo hitro končal vojno s tem, da bo Rusiji ponudil del ukrajinskega ozemlja.
Zavezništvo želi odvrniti to nevarnost in voditelji bodo na vrhu potrdili zaveze o najmanj 40 milijardah evrov vredni vojaški pomoči Ukrajini, dokler bo trajala vojna. To financiranje naj bi zagotovilo, da Donald Trump ne bo mogel pustiti na cedilu Ukrajine in Evrope, če se bo vrnil v Belo hišo.
Stoltenberg sicer Trumpa ni kritiziral, vendar pa je opozoril na škodo, ki je bila povzročena zaradi zavlačevanja s potrditvijo ameriške pomoči zaradi Trumpovih podpornikov v kongresu.
Stoltenberg se bo danes srečal še z državnim sekretarjem ZDA Antonyjem Blinknom in obiskal senat, v sredo potuje v Kanado na srečanje s premierjem Justinom Trudeaujem, od tam pa se bo v četrtek vrnil v Washington na pogovor s svetovalcem za nacionalno varnost ZDA Jakom Sullivanom.
Ob 75. obletnici bo potekal vrh zavezništva od 9. do 11. julija v Washingtonu, udeležili pa se ga bodo voditelji 32 držav članic Nata ter voditelji Avstralije, Japonske, Nove Zelandije in Južne Koreje.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje