Zelenski: Pogovori z ZDA niso bili lahki, a so bili produktivni

"Ti pogovori nikoli niso lahki, če sem iskren. Ampak šlo je za produktiven pogovor z veliko, res veliko podrobnostmi," je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski danes povedal na nemško-ukrajinskem gospodarskem forumu, ki je sledil pogovorom delegacij Ukrajine in ZDA, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ukrajinski predsednik je ob tem pozval, da je treba zamrznjena ruska sredstva v celoti uporabiti za obrambo Ukrajine.

Vodja ukrajinske pogajalske delegacije Rustem Umerov je medtem ocenil, da so bila pogajanja z ZDA konstruktivna in da so dosegli "resničen napredek".

Tudi nemški kancler Friedrich Merz, ki je v Berlinu od nedelje v času pogajanj med delegacijama Ukrajine in ZDA gostil tudi predsednika Zelenskega, je danes ocenil, da obstaja možnost za "resničen mirovni proces".

Merz je na skupni novinarski konferenci z Zelenskim dejal, da mora biti vsakršno premirje v Ukrajini "podprto s krepkimi pravnimi in materialnimi varnostnimi jamstvi ZDA in Evrope", ki so jih Združene države po njegovih besedah tudi predložile med pogovori v Berlinu. "To je resnično izjemno. To je zelo pomemben korak naprej, ki ga zelo pozdravljam," je dejal nemški kancler.

Trump: Dogovor je "bližje kot kdajkoli prej"

Neimenovan ameriški uradnik pa je po navedbah AFP dejal, da so bili pogovori z Zelenskim in ukrajinsko delegacijo resnično pozitivni. Ob tem je dejal, da bo mirovni načrt vključeval močna ameriška varnostna jamstva za Ukrajino, po vzoru 5. člena severnoatlantske pogodbe o kolektivni obrambi.

"Osnova tega sporazuma so resnično močna jamstva in zelo konkretno odvračanje," je še dejal ameriški uradnik, toda opozoril, da ponudba ne bo večno na mizi. "Ta zagotovila so na mizi zdaj, če bo dosežen dober zaključek," je pojasnil in tako Rusijo kot Ukrajino posredno pozval, naj sprejmeta ponujene dogovore.

Predsednik ZDA Donald Trump je danes poklical Zelenskega in voditelje več evropskih držav, Evropske unije in zveze Nato, ki v nemški prestolnici razpravljajo o poteku pogajanj. Po pogovoru je sporočil, da je dogovor glede Ukrajine "bližje kot kdajkoli prej", navaja AFP.

Še naprej brez dogovora o zasedenih ozemljih

Na pogovorih v Berlinu sicer še vedno niso dosegli dogovora o zasedenih ukrajinskih ozemljih, ki ostajajo ključno odprto vprašanje v pogajanjih. To je potrdil tudi Zelenski, ki je dejal, da imata Ukrajina in ZDA "različna stališča" glede ozemlja, ki bi ga morala Ukrajina odstopiti Rusiji.

V Berlinu so se na pogovorih v nedeljo sestali Zelenski z delegacijo in ameriški posebni odposlanec Steve Witkoff skupaj z Jaredom Kushnerjem, zetom predsednika Trumpa.

Danes se je odvilo novo srečanje, Zelenski pa je zatem niz visokih srečanj v Nemčiji nadaljeval s sprejemom pri predsedniku države Frank-Walterju Steinmeierju in predsednici spodnjega doma parlamenta oz. bundestaga Julii Klöckner, nakar ga bo sprejel še kancler Merz.

Zvečer se bo dvojici na večerji pridružilo več evropskih voditeljev. Med njimi bosta francoski predsednik predsednik Emmanuel Macron in britanski premier Keir Starmer, udeležbo pa sta potrdila tudi generalni sekretar Nata Mark Rutte in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Po navedbah oblasti v Berlinu naj bi v pogovorih sodelovala tudi Kushner in Witkoff.

Za Rusijo odpoved Ukrajine članstvu v Natu temeljno vprašanje

Rusija medtem vztraja pri svoji zahtevi, da se Ukrajina odpove članstvu v Natu. "To vprašanje je eden od temeljnih kamnov in terja posebno razpravo," je danes dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

Rusija že ves čas odločno nasprotuje včlanitvi Kijeva v severnoatlantsko zavezništvo, za kar si že dolgo prizadevajo ukrajinske oblasti. Prav to velja za eno od osrednjih žgočih vprašanj v pogajanjih za končanje vojne, ki potekajo pod okriljem ZDA.

Kot je danes še dejal Peskov, Rusija od ZDA pričakuje, da jih bodo obvestile "o konceptu, o katerem so danes razpravljali v Berlinu", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Zelenski je v nedeljo nakazal pripravljenost na odpoved članstvu države v Natu, kar je Kremelj danes označil za enega od temeljev pogajanj.

Ukrajina upa, da bo ZDA prepričala v nujnost prekinitve ognja pred kakršnimikoli ozemeljskimi popuščanji Rusiji, ki med drugim zase terja območje Donbasa na vzhodu države. Glede na navedbe vira za AFP naj bi ameriški pogajalci od Ukrajine še vedno pričakovali, da Rusiji v celoti preda regiji Doneck in Lugansk na vzhodu, kar Kijev zavrača.

Evropske zaveznice Kijeva medtem poudarjajo potrebo po pravičnem miru in zagotovilu, da Rusija v prihodnje ne bi obnovila sovražnosti.

Odprto je tudi vprašanje premoženja ruske centralne banke, zamrznjenega v okviru zahodnih sankcij proti Rusiji. Tega želi EU uporabiti za financiranje 90 milijard evrov vrednega posojila Ukrajini za prihodnji dve leti. Temu najostreje nasprotuje Belgija, kjer je shranjenega največ zamrznjenega ruskega premoženja. Pretekli teden je Belgija po poročanju bruseljskih portalov skupaj z Italijo, Malto in Bolgarijo pozvala k iskanju manj tveganih alternativnih rešitev za naslovitev ukrajinskih potreb.

V osrednjem delu Berlina po poročanju AFP veljajo izjemno strogi varnostni ukrepi. Ob vožnji varovanih kolon vozil so oblasti zaprle določene ulice, na strehah za varnost skrbijo ostrostrelci, na ulicah patruljirajo enote s psi, nebo nad nemško prestolnico pa nadzorujejo enote proti dronom.

Svarila Kaje Kallas: Če Putin zavzame Donbas, bo zavzel celotno Ukrajino

"Razumeti moramo, da Donbas ni Putinov končni cilj. Če zavzame Donbas, bo padla trdnjava in nato bodo zagotovo zavzeli celotno Ukrajino. Če bo padla Ukrajina, pa so v nevarnosti tudi druge regije. To vemo iz zgodovine in iz zgodovine se moramo učiti," je zaradi diplomatskih prizadevanj za končanje vojne v Ukrajini dejala visoka zunanjepolitična predstavnica Kaja Kallas in poudarila pomen varnostnih jamstev za Kijev.

Če se Ukrajina ne bo mogla pridružiti zvezi Nato, varnostna jamstva "na papirju" ne bodo dovolj, je dodala. Ukrajina bo po njenem mnenju potrebovala jamstva v obliki vojaških sil in zmogljivosti, da se bo lahko branila.

Krepitev varnostnih jamstev, ki jih unija in njene članice zagotavljajo Kijevu, bo ena osrednjih tem današnjega zasedanja zunanjih ministrov članic EU. To med drugim vključuje nadaljnje urjenje ukrajinskih vojakov v okviru misije EU, podporo ukrajinski obrambni industriji ter podporo v okviru civilne misije unije.

Evropska komisarka za širitev Marta Kos je ob prihodu na zasedanje poudarila, da članstvo Ukrajine v EU predstavlja "politično sidro varnostnih jamstev". Zato je izrazila zadovoljstvo, da je Evropska komisija pretekli teden prejela zeleno luč 26 članic, da lahko s Kijevom na tehnični ravni začne pogajanja o sklopih o vladavini prava in temeljnih vrednotah EU, o notranjem trgu ter o zunanjih odnosih. Ukrajina bo tako lahko kljub madžarski blokadi uradnega odprtja pogajalskih sklopov napredovala na poti v unijo.

Zasedanje, ki se ga udeležuje tudi zunanja ministrica Tanja Fajon, poteka v senci intenzivnih prizadevanj za konec ruske agresije na Ukrajino.

Evropski voditelji za vzpostavitev večnacionalnih sil za vzdrževanje miru v Ukrajini

Voditelji več evropskih držav, med drugim Nemčije, Francije in Velike Britanije, so danes predlagali vzpostavitev večnacionalnih sil pod vodstvom Evrope, ki bi ob podpori ZDA skrbele za izvrševanje morebitnega mirovnega dogovora v Ukrajini. Sile bi bile del varnostnih jamstev, ki bi zagotavljale, da Rusija ne bi kršila mirovnega dogovora.

Ukrajinska vojska naj bi denimo še naprej prejemala obsežno podporo in ohranila 800.000 pripadnikov. Mir bi se ohranjal tudi z "mehanizmom za nadzor in preverjanje prekinitve ognja pod vodstvom ZDA, ki bi ugotavljal kršitve in zagotavljal zgodnje opozarjanje pred morebitnimi prihodnjimi napadi", še piše v izjavi.

Omenjena je tudi pravno zavezujoča obveznost, da se v primeru prihodnjega oboroženega napada Rusije sprejmejo ukrepi za ponovno vzpostavitev miru in varnosti. Ti ukrepi lahko vključujejo oborožene sile, obveščevalno in logistično pomoč ter gospodarske in diplomatske ukrepe, je sporočila Evropska komisija.

Predvideno je tudi vlaganje v prihodnjo blaginjo Ukrajine, vključno z zagotovitvijo večjih sredstev za obnovo in rekonstrukcijo, sporazumi o trgovini, ki so v obojestransko korist, in upoštevanje potrebe, da Rusija Ukrajini nadomesti povzročeno škodo. Voditelji so podprli tudi pristop Ukrajine k EU.