Svarila Kaje Kallas: Če Putin zavzame Donbas, bo zavzel celotno Ukrajino

"Razumeti moramo, da Donbas ni Putinov končni cilj. Če zavzame Donbas, bo padla trdnjava in nato bodo zagotovo zavzeli celotno Ukrajino. Če bo padla Ukrajina, pa so v nevarnosti tudi druge regije. To vemo iz zgodovine in iz zgodovine se moramo učiti," je zaradi diplomatskih prizadevanj za končanje vojne v Ukrajini dejala visoka zunanjepolitična predstavnica Kaja Kallas in poudarila pomen varnostnih jamstev za Kijev.

Če se Ukrajina ne bo mogla pridružiti zvezi Nato, varnostna jamstva "na papirju" ne bodo dovolj, je dodala. Ukrajina bo po njenem mnenju potrebovala jamstva v obliki vojaških sil in zmogljivosti, da se bo lahko branila.

Krepitev varnostnih jamstev, ki jih unija in njene članice zagotavljajo Kijevu, bo ena osrednjih tem današnjega zasedanja zunanjih ministrov članic EU. To med drugim vključuje nadaljnje urjenje ukrajinskih vojakov v okviru misije EU, podporo ukrajinski obrambni industriji ter podporo v okviru civilne misije unije.

Evropska komisarka za širitev Marta Kos je ob prihodu na zasedanje poudarila, da članstvo Ukrajine v EU predstavlja "politično sidro varnostnih jamstev". Zato je izrazila zadovoljstvo, da je Evropska komisija pretekli teden prejela zeleno luč 26 članic, da lahko s Kijevom na tehnični ravni začne pogajanja o sklopih o vladavini prava in temeljnih vrednotah EU, o notranjem trgu ter o zunanjih odnosih. Ukrajina bo tako lahko kljub madžarski blokadi uradnega odprtja pogajalskih sklopov napredovala na poti v unijo.

Zasedanje, ki se ga udeležuje tudi zunanja ministrica Tanja Fajon, poteka v senci intenzivnih prizadevanj za konec ruske agresije na Ukrajino. V Berlinu se bodo danes nadaljevali pogovori med delegacijama Ukrajine in ZDA, ki sta se sestali že v nedeljo. Drevi naj bi se ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v nemški prestolnici sestal z voditelji več evropskih držav in predstavniki EU ter Nata.

Zelenski je še pred nedeljskimi pogovori dejal, da se je Ukrajina pripravljena odpovedati prizadevanjem za članstvo v Natu v zameno za varnostna jamstva ZDA in Evrope kot kompromis za končanje vojne.

Med ključnimi odprtimi vprašanji so poleg varnostnih jamstev ozemeljske koncesije, ki jih od Kijeva zahteva Moskva. Ruske oblasti zahtevajo, da se ukrajinska vojska v celoti umakne iz Donbasa, ki zajema regiji Doneck in Lugansk.

Odprto je tudi vprašanje premoženja ruske centralne banke, zamrznjenega v okviru zahodnih sankcij proti Rusiji. Tega želi EU uporabiti za financiranje 90 milijard evrov vrednega posojila Ukrajini za prihodnji dve leti. Temu najostreje nasprotuje Belgija, kjer je shranjenega največ zamrznjenega ruskega premoženja. Pretekli teden je Belgija po poročanju bruseljskih portalov skupaj z Italijo, Malto in Bolgarijo pozvala k iskanju manj tveganih alternativnih rešitev za naslovitev ukrajinskih potreb.