Menu Item
Švedska je bila med vodilnimi državami pri uvajanju digitalizacije v šolstvo, tablice so malčki uporabljali že v vrtcih. Po tem, ko so mednarodni testi pokazali velik upad bralne pismenosti švedskih šolarjev, pa je država stopila korak nazaj. Znova uvajajo tiskane učbenike, branje v tišini in pisanje na roke.
Prejšnji mesec so se šolarji na Švedskem vrnili v šolske klopi. Njihovi učitelji po novem spet dajejo poudarek tiskanim knjigam, branju v tišini in vajam pisanja na roke. Manj časa bodo posvečali tabličnim računalnikom, brskanju po spletu in spretnostim tipkanja, poroča agencija AP.
Vrnitev k bolj tradicionalnim načinom učenja je odgovor na vse pogostejša vprašanja, ki so se v javnosti porajala v zadnjem času. Hiperdigitalizirani pristop države do izobraževanja – tablične računalnike so v tej skandinavski državi uvedli celo v vrtce – je po nekaterih ocenah namreč pri otrocih povzročil upad osnovnih znanj.
Švedska ministrica za šolstvo Lotta Edholm, ki je položaj v desnosredinski koalicijski vladi prevzela pred letom dni, je zelo kritična do vseprisotnosti tehnologije v šolstvu in drugod. “Švedski učenci potrebujejo več učbenikov,” je dejala marca letos. “Knjige v fizični obliki so pomembne za njihovo učenje.”
Ministrica je prejšnji mesec napovedala, da želi vlada razveljaviti odločitev Nacionalne agencije za izobraževanje o obveznih digitalnih napravah v vrtcih. Njeni načrti gredo še dlje, želi namreč popolnoma ukiniti digitalno učenje za otroke, mlajše od 6 let.
Velik upad bralne pismenosti
Švedski učenci so v mednarodnih primerjavah bralne pismenosti še vedno nad evropskim povprečjem. So pa te sposobnosti, ki jih v mednarodni raziskavi bralne pismenosti PIRLS (Progress in International Reading Literacy Study) merijo pri četrtošolcih, v zadnjih letih upadle. Leta 2021 so švedski četrtošolci pri tem preizkusu v povprečju dosegli 544 točk, pet let prej, leta 2016, pa 555.
Za primerjavo, Singapur, ki je bil na vrhu lestvice, je v istem obdobju izboljšal rezultate branja PIRLS s 576 na 587, povprečni rezultat branja v Angliji pa se je le malo znižal, s 559 leta 2016 na 558 leta 2021.
Švedski strokovnjaki za izobraževanje so ocenili, da bi lahko del upada bralne pismenosti pripisali posledicam pandemije covida-19, morda pa odraža tudi naraščajoče število učencev priseljencev, za katere švedščina ni materni jezik. Toda tudi prekomerna uporaba zaslonov med poukom bi lahko povzročila ta zaostanek, so poudarili.
Slovenski četrtošolci so v tej raziskavi leta 2021 v povprečju dosegli 520 točk, kar je kar 23 točk manj kot leta 2016. Slovenija se je tako uvrstila med države z največjim upadom bralne pismenosti. Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda je ob tej novici maja letos ocenil, da slovenski rezultati niso najboljši, da je nanje vplivala tudi epidemija covida-19, da pa imajo že pripravljen akcijski načrt.
“Obstajajo jasni znanstveni dokazi, da digitalna orodja škodujejo, namesto da bi izboljšala učenje šolarjev,” so v izjavi o državni strategiji digitalizacije v izobraževanju zapisali pri švedskem inštitutu Karolinska. “Verjamemo, da bi se morali osredotočiti na pridobivanje znanja s pomočjo tiskanih učbenikov in strokovnega znanja učiteljev, in ne iz večinoma prosto dostopnih digitalnih virov, katerih točnost ni preverjena,” so poudarili na inštitutu, ki je na Švedskem zelo cenjen zaradi svojih znanstvenih raziskav.
Zaskrbljeni tudi Združeni narodi
Hitro uvajanje digitalnih učnih orodij je vzbudilo tudi zaskrbljenost organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO).
V poročilu, objavljenem avgusta, je UNESCO izdal “nujen poziv k ustrezni uporabi tehnologije v izobraževanju”. Poročilo poziva države, naj pospešijo internetne povezave v šolah, a hkrati opozarja, da je treba tehnologijo v izobraževanje uvajati tako, da nikoli ne bo nadomestila osebnega pouka, ki ga vodijo učitelji.
9-letni Liveon Palmer, učenec tretjega razreda osnovne šole Djurgardsskolan v prestolnici Stockholm, je vesel, da bo letos več šolskih ur potekalo brez internetne povezave. “V šoli mi je bolj všeč pisanje na papir. Občutek je preprosto boljši,” je povedal novinarjem AP.
Njegova učiteljica Catarina Branelius je dejala, da je še pred nedavno spremembo politike pozorno izbirala, kdaj učenci pri pouku uporabljajo tablične računalnike. “Tablične računalnike imamo pri matematiki, kjer uporabljamo nekatere programe. Ne uporabljamo pa jih za pisanje besedil,” je poudarila. Učenci, mlajši od 10 let, po njenem mnenju “potrebujejo čas in prakso ter vaje iz pisanja na roke, preden se sploh začnejo učiti tipkanja na računalnik”.
Da bi preprečila nadaljnji upad bralnih sposobnosti, je švedska vlada za letos napovedala naložbo 685 milijonov kron (60 milijonov evrov) za nakupe knjig za šole. Dodatnih 500 milijonov kron (42 milijonov evrov) na leto bo v prihodnjih dveh letih namenjenih pospešitvi vračanja učbenikov v šole.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje