Osem dni po parlamentarnih volitvah na Švedskem, na katerih je tesno zmagal blok desnih strank, je predsednik parlamenta Andreas Norlen po posvetih z vodji parlamentarnih strank mandat za sestavo nove vlade podelil vodji desnosredinske Zmerne stranke Ulfu Kristerssonu. Katere stranke bodo najverjetneje sestavljale novo švedsko vlado?
Ulf Kristersson je kot vodja desnega bloka tudi sicer veljal za najverjetnejšega mandatarja, piše francoska tiskovna agencija AFP.
Po volitvah 11. septembra, na katerih je štiričlanska desna volilna koalicija tesno zmagala in v 349-članskem parlamentu dobila 176 poslanskih sedežev, Kristersson v parlamentu računa na tesno večino za svoj desni blok. V njem sta še dve manjši desni stranki, Krščanski demokrati in Liberalci, prvič pa tudi populistični skrajno desni Švedski demokrati, ki so med desnimi strankami prejeli največ glasov. Dobili so jih 20,54 odstotka in s tem 73 poslanskih sedežev.
Desnica na Švedskem sicer doslej vlade še ni vodila s podporo skrajne desnice. Sedaj pa obstaja možnost za to, ker se je z njo pred tremi leti začel zbliževati Kristersson.
Levi blok premierke Magdalene Andersson je na drugi strani prejel 173 sedežev. Njeni Socialdemokrati so sicer dobili največ glasov, in sicer 30,33 odstotka, s tem pa 107 sedežev. A skupaj z ostalimi levosredinskimi strankami niso zbrali dovolj poslanskih sedežev za oblikovanje vlade.
Ob voditeljih desnih strank se je Norlen danes srečal še z voditelji Stranke centra, Zelenih in Levice, ki so pod vodstvom levosredinskih Socialdemokratov sestavljali levi volilni blok. S predstavniki Socialdemokratov in premierko Andersson se ni srečal. Za to sta se namreč dogovorila že v četrtek, ko je premierka po skoraj vseh preštetih glasovih priznala poraz levega tabora in odstopila. Do prisege nove vlade vodi tehnično vlado.
Ali se bo Zmerna stranka z ostalimi strankami desnega pola na koncu uspela dogovoriti o vladni koaliciji in katere stranke bodo sodelovale v vladi, še ni jasno.
Švedska nove vlade še ne bo dobila tako hitro
Kristersson je po pogovorih s predsednikom parlamenta dejal, da bo oblikovanje vlade trajalo “nekaj časa”.
Glavna uganka je predvsem bodoča vloga Švedskih demokratov v novi vladi. Ti kažejo željo po vstopu v vlado, ostale tri desne stranke pa temu nasprotujejo. Tako je najverjetnejši scenarij, da bo Kristersson oblikoval manjšinsko vlado, Švedski demokrati pa jo bodo podpirali v parlamentu. V zameno bi se lahko pogajali o napredku pri vprašanjih, ki so zanje pomembna, ali celo o mestu predsednika parlamenta.
Vodja Švedskih demokratov Jimmie Akesson je danes dejal, da pogajanja “tečejo dobro” in da o vsem razpravljajo v enem paketu.
Da je tovrstni scenarij najverjetnejši, je za STA menil tudi analitik z nizozemske Univerze v Groningenu Benjamin Leruth. Ocenil je, da gre “vsekakor pričakovati oblikovanje desne vladne koalicije”. A ni nujno, da se bodo pogajanja končala uspešno, zato možnost predčasnih volitev ni izključena, je ocenil.
V primeru oblikovanja desne vlade je po njegovi oceni zaradi močnega nasprotovanja Liberalcev, da bi v vladi sodelovali tudi Švedski demokrati, pričakovati, da bodo najprej govorili o njihovi morebitni podpori vladi. “Švedsko bo tako vodila koalicija, v kateri bodo imeli Švedski demokrati vplivno, a omejeno vlogo,” je prepričan Leruth. Ne glede na to ali bodo v vladi ali ne, bodo namreč “v vladnem programu njihove vizije omehčane”, je menil.
Pričakuje, da bodo verjetno poskušali vplivati na vladno agendo na področju svojih dveh prednostnih vprašanj – priseljevanja in kriminala. Prav tako pričakuje, da bo nova vlada “bolj ‘socialno šovinistična’, saj bo migrantom otežila dostop do nekaterih delov socialne države” oziroma je mogoče pričakovati, da bodo Švedski demokrati to vprašanje uvrstili na dnevni red.
“Medtem ko je rezultat Švedskih demokratov zlasti za glavne stranke precej zaskrbljujoč, bodo uspeh stranke omilile druge stranke znotraj večine,” je še ocenil analitik. Zato bo imela stranka tudi omejeno vlogo pri oblikovanju agende Švedske kot predsedujoče Svetu Evropske unije v prihodnjem letu, je prepričan.
Švedski demokrati, ki so v 80. letih prejšnjega stoletja izšli iz neonacističnega gibanja, so se v Riksdag prvič prebili leta 2010. Na parlamentarnih volitvah leta 2018 so postali že tretja največja parlamentarna stranka, zdaj pa druga. So predvsem nasprotniki priseljevanja in izpostavljajo državo blaginje.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!