Politično dogajanje na Švedskem in Finskem je še naprej osredotočeno na pridružitev zvezi Nato. Finski predsednik Sauli Niinistö je začel dvodnevni obisk na Švedskem, švedska ministrica za zunanje zadeve Ann Linde pa je podpisala vlogo za vstop Švedske v zvezo Nato. Finski poslanci so po razpravi na glasovanju prepričljivo podprli vstop Finske v Nato. Popoldne sta premierja obeh držav sporočila, da bosta Švedska in Finska v sredo skupaj uradno vložili prošnji za članstvo v Natu.
Švedska in Finska bosta v sredo skupaj uradno vložili prošnji za članstvu v Natu na sedežu vojaškega zavezništva v Bruslju, je danes na skupni novinarski konferenci s finskim predsednikom Saulijem Niinistöm v Stockholmu sporočila švedska premierka Magdalena Andersson.“Vesela sem, da smo izbrali isto pot, in da to lahko storimo skupaj,” je izjavila predsednica švedske vlade, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Finski poslanci so namreč po dvodnevni debati s 188 glasovi za in osmimi glasovi proti podprli priključitev Finske k Natu. Finski predsednik Sauli Niinistö in finska premierka Sanna Marin sta že v nedeljo na skupni novinarski konferenci sporočila, da bo Finska zaprosila za članstvo v Natu.
Istega dne so podporo vstopu v Natu – v prelomni odločitvi – potrdili tudi švedski vladajoči socialni demokrati, švedska premierka Magdalena Andersson pa je včeraj sporočila, da pridružitev Švedske Natu podpira večina poslancev švedskega parlamenta in da bo država vložila prošnjo. Danes je švedska ministrica za zunanje zadeve Ann Linde prošnjo za vstop države v Nato tudi podpisala.
Just signed a historic indication letter to #NATO Secretary General @jensstoltenberg from the Swedish Government 🇸🇪. Our NATO application is now formally signed. pic.twitter.com/1RAxjikjc0
— Ann Linde (@AnnLinde) May 17, 2022
Ministričin podpis vloge za vstop v Nato pomeni uradni korak Stockholma na poti proti vojaškemu zavezništvu Nato, piše CNN. S tem se zaključuje obdobje vojaške nevtralnosti države.
“Zdi se, da smo prišli do zaključka, ki je najboljši za Švedsko,” je dejala Linde in sporočila, da bodo prošnjo za članstvo v Natu oddali skupaj s Finsko. To naj bi se zgodilo še ta teden. Linde je prav tako ponovila, da ni znano, kako dolgo bo proces vključevanja v Nato trajal – članstvo morajo potrditi vse države članice –, a predvidoma to ne bo več kot eno leto.
Finski predsednik Niinistö je medtem danes začel dvodnevni obisk na Švedskem. “V veselje mi je, da sem danes začel svoj dvodnevni obisk na Švedskem. Čas je odločilen, močna in stabilna skandinavska regija je naša skupna stvar,” je zgodaj dopoldne prek Twitterja sporočil finski predsednik Sauli Niinistö. Na Švedsko je odpotoval v tednu, ko državi nameravata zvezi Nato posredovati svoji vlogi za pridružitev zavezništvu.
Ankara napoveduje blokado
Vstop Finske in Švedske v Nato pa, kot smo že poročali, ne bo brez zapletov. Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je včeraj ponovil svoje nasprotovanje pridružitvi teh dveh nordijskih držav. Povedal je, da državama ne more zaupati, češ da sta gostoljubni do ljudi, povezanih s Kurdsko Delavsko stranko (PKK), ki jo v Turčiji označujejo za teroristično organizacijo, in podpornikov klerika Fethullaha Gülena, ki mu Turčija pripisuje odgovornost za poskus državnega udara leta 2016.
Kot je poročala turška državna televizija TRT Haber, Švedska in Finska nista odobrili zahteve za repatriacijo 33 ljudi, ki jih Turčija preganja zaradi domnevnih povezav s skupinami, ki jih označuje za teroristične. Turčija je prav tako nezadovoljna zaradi embarga na izvoz orožja v Turčijo, ki sta ga Finska in Švedska uvedli po vstopu Turčije v vojno v Siriji. Delegacijama Finske in Švedske, ki naj bi v Ankaro odpotovali na pogovore s turškimi oblastmi, je Erdoğan sporočil, naj se z obiskom ne trudita.
Je pa bil finski predsednik danes na Švedskem optimističen glede možnosti za spremembe stališč Turčije. “Stališča Turčije so se hitro spremenila in so postala odločnejša v zadnjih dneh,” je dejal v nagovoru švedskega parlamenta. “A sem prepričan, da bomo s pomočjo konstruktivnih razprav rešili situacijo,” je dodal. Povedal je tudi, da je pred mesecem dni s turškim kolegom govoril po telefonu in da je bil Erdoğan takrat naklonjen vstopu Finske in Švedske v Natu.
Ruski predsednik Vladimir Putin je že dejal, da širitev Nata, ki vključuje Finsko in Švedsko, za Rusijo ne bo problematična, a je vseeno opozoril, da bi lahko namestitev vojaške infrastrukture v nordijski regiji sprožila oster odziv Moskve. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je danes dejal, da vstop Švedske in Finske v Nato bistvenih sprememb ne bi prinesel. “Finska in Švedska, kot druge nevtralne države, že več let sodelujeta v vojaških vajah Nata,” je dejal. Natove vojaške vaje, na katerih sodelujeta tudi ti dve nordijski državi, trenutno potekajo v Estoniji. Na vajah sodeluje 15.000 vojakov iz skupno desetih držav, trajale pa bodo do 3. junija.
Prošnja za članstvo le prvi korak
Prošnja za članstvo v Natu je le prvi korak v dolgotrajnem pristopnem procesu, piše STA. Poslani prošnji sledijo pristopni pogovori na sedežu Nata v Bruslju skupaj z ekipo Natovih strokovnjakov. Cilj pogovorov je od potencialnih članic pridobiti uradno potrditev pripravljenosti in sposobnosti, da izpolnijo politične, pravne in vojaške obveznosti. V naslednjem koraku mora država Natu poslati pismo o nameri skupaj s časovnimi načrti za dokončanje vseh potrebnih reform, določenih na predhodnem pogovoru.
Za tem mora Nato pripraviti pristopne protokole k washingtonski pogodbi, ki jih nato podpišejo in ratificirajo vse zaveznice. Šele ko vlade držav članic Nata ratificirajo protokole v skladu s svojimi nacionalnimi postopki, lahko generalni sekretar uradno povabi morebitne nove članice, naj pristopijo k severnoatlantski pogodbi. Ko te pristopijo k pogodbi v skladu s svojimi nacionalnimi postopki, pa uradno postanejo članice zveze Nato.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje