Svetovni red se ruši. Kaj to pomeni za Evropo? Kaj za Nato? In ali je sploh še kaj upanja?

Leto 2026 bi se težko začelo bolj turbulentno. Že tretji dan novega leta so ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa z bliskovito operacijo v Venezueli in zajetjem predsednika Nicolasa Madura svet zatresle do temeljev.

Kmalu zatem so ZDA zaostrile še grožnje o prevzemu Grenlandije in sprožile takojšnje odzive evropskih voditeljev. Trump je danes ponoči dejal, da bodo ZDA na Grenladiji "nekaj naredile na lep ali grd način", ker da v bosta v nasprotnem primeru Grenladijo prevzeli Rusija in Kitajska, ki pa ju ZDA noče "imeti za sosedi".

Danska premierka Mette Frederiksen je bila že pred dnevi jasna - dejala je, da bi ameriški napad na Grenladijo prinesel konec Nata in konec varnosti, kakšno je svet vzpostavil po drugi svetovni vojni.

Napetosti so se nato stopnjevale še v severnem Atlantiku, kjer so ZDA zasegle tanker, povezan z Venezuelo, ki pa je plul pod rusko zastavo, in nato v Karibih še enega. Analitiki pa že ugibajo o naslednjih ameriških tarčah in – glede na besede iz Washingtona – najpogosteje navajajo Kolumbijo, Kubo in Mehiko.

Pa to letos niti še ni vse: v tem tednu smo doživeli še burno noč s četrtka na petek, ko so antirežimski protesti, ki jih je spodbujal prijatelj Izraela in Zahoda šah Reza Pahlavi, v Iranu dosegli vrhunec, Rusija pa je v silovitem napadu na Ukrajino drugič od začetka invazije na Ukrajino izstrelila raketo orešnik, ki ima tudi jedrsko zmogljivost.

Boža Cerarja, upokojenega kariernega diplomata, ki je pet let (2006-2011) vodil stalno predstavništvo Slovenije pri zvezi Nato v Bruslju, bil pa je tudi veleposlanik v ZDA, razvoj dogodkov ne preseneča.

"Gledamo razkroj liberalnega mednarodnega reda"

Napovedoval se je že nekaj časa, pravi, in tudi sam je že večkrat pisal o "postopnem razkroju liberalnega mednarodnega reda" ter vračanju logike interesnih sfer in selektivne uporabe mednarodnega prava.

"Trump je zdaj to razčistil, pospešil in jasno povedal, kje je Amerika v tem sistemu, ki so ga včasih ustvarili, zdaj ga pa sami podirajo," za N1 pravi Božo Cerar.

Evropske članice Nata so medtem v nehvaležni, "zagamani" situaciji, pravi Cerar. Mednarodni liberalni red jim namreč po eni strani ustreza, saj je poudarek na pravilih, na mednarodnem pravu.

"V takšnem okolju evropske članice prosperirajo, še posebej, če v preteklosti ni bilo treba kaj dosti dati za svojo obrambo. Tako so se lahko posvetile svoji ekonomiji, socialni državi … varnost so pa zagotavljale ZDA oziroma ameriški davkoplačevalci. Evropa se je malo razvadila, mislila je, da je ta ameriška zaščita za vekomaj dana in sama po sebi razumljiva. Zelo težko se je posloviti od vsega tega," ocenjuje Cerar.

Macron že leta 2019 o tem, da je Nato vse bolj "možgansko mrtev"

Za povrh so mnenja evropskih držav, kako iz situacije, različna. Nekateri že nekaj časa prisegajo, da je treba iti bolj na svoje, pri čemer Cerar misli zlasti na francoskega predsednika Emmanuela Macrona.

Macron je ravno v četrtkovem nagovoru veleposlanikom v Elizejski palači znova izpostavljal strateško avtonomijo Evrope, ZDA pa kritiziral z besedami, da se obračajo stran od zaveznikov in "se osvobajajo mednarodnih pravil, ki so jih še nedavno spodbujale". Da Američani uničujejo svetovni red in da se svet spreminja v "razbojniško jamo", je ta teden dejal tudi nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier.

Macron je sicer že leta 2019 za The Economist govoril o tem, da Nato postaja možgansko mrtev in da se evropske države pri obrambi ne morejo več zanašati na ZDA. Pa ga takrat nihče ni resno jemal, niti leta kasneje, ko je ponavljal besedi "strateška avtonomija", spomni Božo Cerar.

A za strateško avtonomijo Evrope bo treba nameniti več denarja, kar se sicer že dogaja, predvsem pa evropske države potrebujejo čas, ki si ga bodo zdaj skušale kupovati.

"Venezuela je dokaz, da Trump misli resno"

Cerar je prepričan, da "si ne moremo privoščiti, da bi ZDA v tem trenutku presekale z Evropo – pustile Ukrajino Evropi, se umaknile in vojaško šibko Evropo prepustile na milost in nemilost Rusiji".

In tu je v ospredju druga skupina držav, zlasti baltske, ki si ne znajo predstavljati svoje prihodnosti in obstanka brez navezave na Američane. Čeprav je ta navezava po mnenju nekdanjega veleposlanika pri Natu in v Washingtonu čedalje bolj nezanesljiva, pa vendarle Balti, še vedno odvisni od ameriškega dežnika, "nočejo biti tisti, ki bi karkoli prelomili". Zato si kakšne ostre obsodbe zadnjih potez ZDA zelo težko privoščijo, pojasnjuje Cerar.

Voditelji Francije, Nemčije, Italije, Španije, Poljske in Danske so medtem v skupni izjavi, ki jo je podprla tudi Slovenija, opozorili ZDA, da gre v primeru Grenlandije za ozemlje zaveznice in da lahko o prihodnosti otoka odločata le Grenlandija in Danska.

Po poročanju Politica voditelji evropskih držav v zadnjih dneh snujejo načrte, kako bi Trumpa odvrnili od morebitnega prevzema Grenlandije. Bruseljski portal piše o štirih možnostih: kompromisu, več evropskega denarja za Grenlandijo, povračilnih ekonomskih ukrepih in prisotnosti vojske na terenu.

Cerarja vprašamo, ali so se po napadu na Venezuelo voditelji začeli zavedati, da je možno tudi zavzetje Grenlandije in uresničitev še kakšne od Trumpovih napovedi, za katere so doslej mislili, da gre bolj za retoriko: "Seveda, to, kar se zdaj dogaja z Venezuelo, je dokaz v praksi, da s to novo ameriško varnostno strategijo ta administracija misli resno. Da ne bo ostala pri besedah in da bo uresničila to, da so ZDA na zahodni hemisferi glavne."

"Vrag je odnesel šalo, to bi bil konec Nata in razpad Zahoda"

Cerar poudarja, da je situacija zdaj drugačna, kot je bila pred 3. januarjem in spoznanje o nujni krepitvi strateške avtonomije Evrope počasi le dozoreva. "Vrag je odnesel šalo. Evropa se mora ustrezno pozicionirati, kajti zdaj se ne majejo le temelji te transatlantske povezave, majejo se tudi temelji Nata," je jasen diplomat.

Če bo ena država članica posegla po ozemlju druge članice, je to konec, opozarja Cerar in dodaja: " To bi bila katastrofa za celoten Zahod, ne samo za Dansko in za Evropo. Šlo bi za neko drugo zgodbo, v kateri pa Nata več ni. To bi bil tudi razpad Zahoda."

Benedejčič: "Skrbi glede varnosti arktične regije je treba jemati resno"

Na sedežu zavezništva v Bruslju medtem po besedah trenutnega stalnega predstavnika Slovenije Andreja Benedejčiča zaradi Grenlandije "ni čutiti posebne zaskrbljenosti". Kot je pojasnil za N1, je bolj v središču pozornosti Ukrajina, predvsem zaradi naraščajočega pritiska na njeno zračno obrambo z ruske strani, ki vse bolj uporablja posodobljene nadzvočne rakete.

Benedejčič poudarja, da je zdaj bolj čas za umirjanje: "Skrbi glede varnosti arktične regije (izraža jih Trumpova administracija; op. p.) je seveda treba jemati resno. A kot jasno piše v nedavni skupni izjavi o Grenlandiji, ki jo je javno podprla tudi Slovenija, je varnost regije lahko ohranjena le s skupnimi močmi vseh zaveznic, vključujoč ZDA, predvsem pa z doslednim spoštovanjem načel mednarodnega prava in Ustanovne listine OZN."

Izjavo evropskih voditeljev o Grenladiji pozdravlja tudi Božo Cerar, a opozarja, da bo treba Američanom dati jasno vedeti, kje so za Evropo "rdeče črte", preko katerih ne bo šla.

"Argument gole moči na dolgi rok vseeno ne bo prevladal"

Bi pa Evropa po Cerarjevem mnenju še naprej morala graditi na Natu, čeprav z omejeno oziroma pogojno prisotnostjo ZDA, ki jo lahko spremlja tudi nesprejemljiva retorika. "Potrebujemo čas, in - če ne drugega - lahko obdržimo ta evropski steber Nata, saj EU svojega mehanizma obrambe nima. Ta je pri Natu, tam je tudi ves ’know how’, zato je to nekaj, česar Evropa ne sme kar tako zavreči. Nato, z Ameriko ali brez, je za Evropo v tem trenutku bistvenega pomena."

Slovenija bo po besedah veleposlanika Benedejčiča vsem geostrateškim izzivom navkljub ostala trdna zagovornica enotnosti Nata in načel mednarodnega prava ter Ustanovne listine OZN, na katere se izrecno sklicuje tudi Severnoatlantska pogodba.

"Dolgoročno se bo potrdilo, da je ta pot, ki jo je mednarodna skupnost gradila vse od konca druge svetovne vojne, edina prava pot. Ter da argument gole moči, ki smo mu sedaj tako pogosto priča, dolgoročno vseeno ne bo prevladal," pravi.

"Velesile so si svet razdelile po fevdih in so tam vsemogočne"

Kitajci in Rusi so medtem dogajanja na zahodni hemisferi veseli, je za N1 ocenil Božo Cerar. "Ameriške poteze jim dajejo neke vrste moralno podporo, da sami nekaj podobnega počnejo v svojem delu sveta. Rusija v Ukrajini oziroma vzhodni Evropi, Kitajska pa v jugovzhodni Aziji. To je torej svet interesnih sfer, svet, ki so si ga velesile po fevdih razdelile med sabo, in v svojem fevdu so vsemogočne."

Vloga Nata v takšnem svetu, kjer bi svoj fevd imela tudi najpomembnejša in najmočnejša članica zavezništva, bo očitno odslej drugačna. A Benedejčič meni, da "gre bolj za poskus konsolidacije širšega zaledja kolektivnega Zahoda pred tem, kar ameriška stran vidi kot prihajajoče grožnje, pri čemer ne le z Vzhoda in Juga – kot je veljalo doslej –, temveč tudi z Zahoda". Poleg Atlantika in Sredozemlja je treba biti po njegovem pozoren tudi na Pacifik.

Nekaj optimizma je vendarle še

Na vprašanje, ali lahko trenutno dogajanje vodi v zaton Nata, pa Andrej Benedejčič odgovarja: "Če zveza Nato ne bi obstajala, bi jo bilo treba izumiti." Izpostavlja njeno vlogo med hladno vojno, ko je odvračala sovjetsko grožnjo in tudi zagotavljala mir med evropskimi državami. Zato po njegovih navedbah predstavlja najboljši mehanizem za krepitev zaupanja in varnosti med državami kolektivnega Zahoda.

Nekaj optimizma ohranja tudi Cerar, saj da ZDA in evropske države vendarle potrebujejo eni druge. Čeprav Američani v novi varnostni strategiji govorijo o zatonu Evrope, pa je v njej tudi nekaj stavkov, da je gospodarsko, kulturno in civilizacijsko Evropa pomembna za ZDA in da ne bodo dopustile, da bi se neki drugi hegemon pojavil na evropskih tleh. Prav tako bodo v soočenju oziroma tekmi s Kitajsko, v kateri ZDA še vedno vidijo edinega resnega konkurenta, pomembni tudi kakšni zavezniki.

Trump je sicer ta teden izrazil dvom, da bi zveza Nato stala ob strani ZDA, če bi jo Amerika potrebovali. Nekdanji slovenski veleposlanik v ZDA Božo Cerar ob tem spomni, da je Nato v svoji skoraj 77-letni zgodovini samo enkrat uporabil 5. člen Severnoatlantske pogodbe, ko so vse države članice prihitele na pomoč eni. "In to so bile ZDA, po napadu na newyorška dvojčka leta 2001."

V Evropi sicer obstaja skrb, da bo trenutno burno dogajanje še bolj razklalo države, saj da bi lahko nekatere namesto kolektivnih interesov v ospredje potiskale svoje lastne interese in se skušale dvostransko dogovoriti bodisi s Trumpom bodisi s Putinom, kar bi "na čistini" pustilo zlasti manjše države brez prave vojaške moči. Mednje spada tudi Slovenija, obkrožena s kopico močnejših držav, kjer so nekoč že prevladovale za nas uničujoče ideje.

Kako torej doseči, da bo Nato "držal skupaj"?

Kako lahko torej zavezništvo prepreči, da bi tudi pri drugih članicah Nata začeli prevladovati zunanjepolitični cilji posamezne države?

"Ključno je izpolnjevanje skupnih zavez in sprejetih ciljev zmogljivosti. Glavni današnji izziv za zvezo Nato namreč predstavljajo posledice premajhnih vlaganj v obrambo v zadnjih desetletjih. To se ne kaže le v primeru vse bolj zahtevnega zagotavljanja ustrezne pomoči Ukrajini, temveč tudi kredibilnega varovanja celotnega zavezniškega ozemlja, tako imenovanega 360-stopinjskega pristopa k varnosti. Od tod tudi takšen poudarek – še posebej z ameriške strani –, naj zaveznice upoštevajo 3. člen Severnoatlantske pogodbe, ki je jasen glede tega, da morajo vsaka zase in skupaj vzdrževati in razvijati ne le kolektivno, ampak tudi svojo individualno sposobnost upreti se oboroženemu napadu," poudarja Benedejčič.

Cerar pa, da je Evropa za zdaj v primeru Putina, če odštejemo madžarskega in slovaškega premierja, "naredila izpit" in se ni razklala. "Upam, da ga bo naredila tudi v primeru Trumpa. Pomembno je, ali bo Evropa v tem trenutku sposobna stopiti skupaj. Trenutno situacijo vidim kot kritični trenutek, ko se prelamlja njena prihodnost," sklene dolgoletni diplomat.