Voditelji 80 držav od 93 sodelujočih so s skupno izjavo danes končali mirovno konferenco o Ukrajini. Izjava pravi, da sta za dosego miru nujna sodelovanje in dialog med vsemi stranmi, Rusija pa mora zagotoviti neodvisnost in ozemeljsko celovitost Ukrajine. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski želi čimprej novo srečanje.
V švicarskem letovišču Bürgenstock se je zaključila mirovna konferenca o Ukrajini. Voditelji 80 držav od 93 sodelujočih so s podpisali skupno izjavo.
Te pa med drugim niso podprle Savdska Arabija, Indija, Vatikan, Tajska, Mehika, Južna Afrika, Združeni arabski emirati in Indonezija. Brazilija, ki je bila na seznamu udeležencev navedena kot “opazovalka”, prav tako ni podpisala sporočila.
“Verjamemo, da doseganje miru zahteva sodelovanje in dialog med vsemi stranmi,” piše v izjavi, v kateri so voditelji držav na konferenci v Švici poudarili tudi nedopustnost uporabe jedrskega orožja in izkoriščanja prehranske varnosti v vojne namene ter nujnost izmenjave vojnih ujetnikov.
Končni dokument krivdo za obsežno trpljenje in vojno uničenje nedvoumno pripisuje Rusiji, kar Kijev šteje za uspeh. Zahteva tudi ponovno vzpostavitev ukrajinskega nadzora nad jedrsko elektrarno Zaporožje in pristanišči ob Azovskem morju, ki jih trenutno zaseda Rusija. Dokument o ruski invaziji govori kot o “vojni”, kar Moskva zavrača, poroča BBC.
Na konferenci so se pogovarjali tudi o humanitarnih vprašanjih, kot sta vračanje vojnih ujetnikov in ugrabljenih otrok. Najbolj sporne teme, kot je status ozemlja pod rusko okupacijo, pa se svetovni voditelji v končnem dokumentu niso dotikali.
Kaj piše v sporazumu?
Države so se v sklepni izjavi mirovne konference zavezale k spoštovanju načel suverenosti, neodvisnosti in ozemeljske celovitosti vseh držav v okvirih mednarodno priznanih meja, vključno z Ukrajino.
“Verjamemo, da doseganje miru zahteva sodelovanje in dialog med vsemi stranmi,” piše v izjavi, ki poudarja tudi, da je Rusija kriva za vojno v Ukrajini, “še vedno trajajoča ruska vojna proti Ukrajini pa povzroča trpljenje in uničenje ter ustvarja tveganja za nastanek krize z globalnimi posledicami.”
V delu se izjava dotakne tudi vojnih ujetnikov in ukrajinskih otrok, ki naj bi jih Rusija deportirala na območja pod ruskim nadzorom. Voditelji so zapisali, da bi morali biti osvobojeni vsi vojni ujetniki in da “se morajo vsi nezakonito deportirani ukrajinski otroci in ostali ukrajinski državljani vrniti domov”.
Na konferenci so govorili tudi o jedrskih vprašanjih. “Ukrajinske jedrske elektrarne in ostala jedrska infrastruktura, vključno z jedrsko elektrarno v Zaporožju, morajo delovati varno in pod popolnim nadzorom Ukrajine,” piše v sklepni izjavi. Države so sicer izrazile zaskrbljenost, da bi lahko vojna prerasla v spopad z jedrskim orožjem.
Glede vprašanj, povezanih s trgovino s hrano in kmetijskimi proizvodi, pa je v izjavi zapisano, da varnost preskrbe s hrano ne sme biti na noben način uporabljena kot orožje. “Ukrajinske kmetijske proizvode je treba varno in prosto zagotavljati zainteresiranim tretjim državam,” dodaja.
Vrha se je udeležila tudi slovenska predsednica Nataša Pirc Musar. “Na tokratnem Vrhu o miru v Ukrajini smo naredili majhen korak v pravo smer. Pred nami je še dolga pot, vendar nimamo izbire. Če mednarodna skupnost resnično verjame v svetost življenja in človekovo dostojanstvo, bomo vztrajali in na koncu zmagali,” je predsednica zapisala na omrežju X in dodala, da v kratkem na povabilo ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega tudi sama odhaja na uradni obisk v Ukrajino.
Vrh poteka brez Rusije, a računajo na njeno podporo
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po sprejetju sklepne izjave na konferenci v Švici dejal, da je naklonjen takojšnjemu začetku mirovnih pogajanj z Rusijo, če bi ta iz Ukrajine umaknila vojsko. “Rusija se lahko z nami začne pogajati jutri in nihče ne bo čakal, le umakniti se mora z našega ozemlja,” je dejal. A kot je dodal, Rusija ni pripravljena na mir.
Zelenski je opozoril tudi, da vojaška pomoč, ki jo v Ukrajino pošiljajo zahodne države, ne bo dovolj, da bi lahko Ukrajina zmagala v vojni. “Pomoč prihaja. Prihaja v velikih količinah. Je dovolj za zmago? Ne. Je pozno? Da,” je dejal novinarjem ob robu mirovne konference, kot poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Sklepna izjava sicer ne omenja načrtov za naslednjo konferenco, poudarja pa potrebo po dialogu z Rusijo za vzpostavitev miru. Zelenski je po srečanju dejal, da si želi naslednje mirovne konference čim prej, “ne v letih, ampak mesecih”. Več držav naj bi že izrazilo interes, da bi jo gostile, vodilna kandidatka za to vlogo pa naj bi bila Savdska Arabija.
Ruski predsednik Vladimir Putin je v petek predstavil pogoje Moskve za začetek mirovnih pogajanj. Zahteva umik ukrajinskih vojakov z območij znotraj Ukrajine, ki jih je zasedla Rusija, in trajno odpoved članstvu Ukrajine v zvezi Nato. Zelenski in ostali zahodni voditelji Putinov predlog zavračajo.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je danes poudarila, da bo sodelovanje Rusije zahtevalo njeno zavezanost Ustanovni listini ZN. Francoski predsednik Emmanuel Macron je dejal, da mir ne more pomeniti kapitulacije Ukrajine, italijanska premierka Giorgia Meloni pa je podobno Putinu sporočila, da “miru ne sme zamešati s podreditvijo Ukrajine”, ki se po njenih besedah herojsko bori.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje