"Tajska Evrope": turistični raj, ki si ga domačini ne morejo privoščiti

Raziskave kažejo, da eden od dveh Grkov letos ne bo odšel na dopust, saj povprečna plača ostaja nizka. Marsikateri Grk si bo tako leto 2025 zapomnil kot leto, ko se je moral odpovedati svojemu tradicionalnemu poletnemu počitnikovanju na plaži. Poletne radosti so namreč številnim postale nedosegljive zaradi krute realnosti preživetja.

"Naše raziskave kažejo, da eden od dveh Grkov letos ne bo odšel na dopust," pravi Takis Kalofonos, glavni finančni svetovalec pri EKKE, zvezi potrošnikov delavcev Grčije.

"Pred desetimi leti so ljudje vzeli 20 ali celo 30 dni dopusta, letos pa je ta v povprečju dolg zgolj en teden. Kikladi in bolj oddaljeni otoki so za mnoge nedosegljiv sen. Kdo si lahko privošči 450 evrov za trajektne vozovnice - kakršna je cena za družino štirih z avtom -, če povprečna mesečna plača znaša 1.342 evrov?"

Veliki avgustovski umik od delovnih miz, ki je sicer pogosto povezan z verskim praznikom Marijinega vnebovzetja 15. avgusta, se je za mnoge skrčil na dneve, preživete z družino ali prijatelji v vaseh na celini. Evropski statistični urad Eurostat je pred kratkim potrdil ugotovitve EKKE in objavil, da si kar 46 odstotkov Grkov lani ni moglo privoščiti enotedenskega dopusta, kar je 19 odstotkov več od povprečja EU.

Priljubljenost Grčije zvišuje cene

V Atenah avgust razkriva prizore, ki so bili še nedavno nepredstavljivi: javni prevoz je prenatrpan, promet v središču mesta ni nič manjši, odprte kinodvorane so razprodane, bari in restavracije s hitro prehrano pa polni mladih Grkov, ki si niso mogli privoščiti odhoda.

Paradoksalno je prav to, da je razumevanje Grčije kot popolne destinacije za počitnice razlog, da si jih Grki vse težje privoščijo. Lani je državo obiskalo 36 milijonov turistov - skoraj štirikrat več, kot je prebivalcev -, kar je Grčijo uvrstilo med 10 najbolj zaželenih destinacij na svetu. Turizem je v letu 2024 prispeval ocenjenih 21,7 milijarde evrov prihodkov in pomagal zmanjšati javni dolg države s 180 odstotkov BDP na vrhuncu dolžniške krize na 153,6 odstotka.

A čeprav je turizem motor grškega gospodarstva - priskrbi namreč vsaj eno od petih delovnih mest -, je uspeh povzročil tudi silovit porast cen. Plače pa so stagnirale in niso dohajale inflacije, ki je v Grčiji precej presegla povprečje EU, kar je močno podražilo življenje. Tisti, ki jim uspe kaj prihraniti, pravijo, da je dopust v tujini pogosto cenejši kot doma.

Junijska anketa agencije Alco je pokazala, da so glavne ovire za potovanja visoke cene nastanitev, trajektov in restavracij. "Grki nimajo možnosti uživati v tem, kar je bilo nekoč kulturna in verska tradicija - tj. v avgustovskem dopustu," pravi profesor Christos Pitelis, strokovnjak za industrijsko ekonomijo ter turizem in gostinstvo na univerzi v Southamptonu. "Zaradi vse manjših razpoložljivih dohodkov je to izkušnja, ki si je mnogi preprosto ne morejo več privoščiti."

Najbolj prizadet je srednji sloj

Ker je srednji sloj najhuje prizadet zaradi varčevalnih ukrepov, ki so bili nujno zlo za rešitev bankrotirane grške ekonomije mednarodnih upnikov pred desetletjem, je premier Kiriakos Micotakis napovedal ukrepe pomoči. Njegova desnosredinska vlada se je zavezala, da bo znižala davke in do leta 2027 povprečno mesečno plačo zvišala na 1.500 evrov.

A Grki se zavedajo, da medtem ko tuji obiskovalci uživajo naravne lepote in druge radosti njihove domovine, so za mnoge te postale le grenak spomin.

"Smo Tajska Evrope; nudimo storitve, ki jih uživajo drugi," pravi Aris Apikian, medtem ko opazuje mimoidoče turiste pred trgovino s preprogami v središču Aten, kjer je zaposlen. "Medtem ko tujci uresničujejo svoje sanje v Grčiji, mi izkusimo ostro plat vsega, kar je narobe. Kdo si želi na dopust, če mu povedo, da se bodo podražili računi za energijo in še marsikaj drugega? Mislim, da zdaj, ko si ne moremo privoščiti enotedenskega dopusta, Grkom postaja jasno, da smo mi tisti, ki v resnici izgubljamo."