"Tesnoba in skrb" ob odkritju znanstvenikov: žarišče nevarnosti v oceanu ob Antarktiki

Metan, ki je toplogredni plin in segreva planet, uhaja iz razpok na antarktičnem morskem dnu. To je posledica segrevanja tega območje, nove izvire uhajanja metana pa po besedah znanstvenikov odkrivajo z "osupljivo hitrostjo". To povečuje strah, da so napovedi globalnega segrevanja v prihodnosti morda podcenjene, piše CNN.

Ogromne količine metana so ujete v rezervoarjih, ki so tisočletja nastajali pod morskim dnom po vsem svetu. Ta nevidni, za podnebje škodljivi plin lahko skozi razpoke v morskem dnu uide v vodo, pogosto pa ga razkrivajo mehurčki, ki se dvigajo proti površju oceana.

O teh podvodnih uhajanjih se ve razmeroma malo – kako delujejo, koliko jih je in kolikšen delež metana dejansko doseže ozračje. En delež tega toplogrednega plina, ki uide iz razpok na morskem dnu, namreč porabijo mikrobi, ki živijo v oceanu in "jedo" metan.

Znanstveniki si želijo ta pojav bolje razumeti, saj metan, ta izjemno močan toplogredni plin, v prvih 20 letih v ozračju zadrži približno 80-krat več toplote kot ogljikov dioksid.

Uhajanja metana na Antarktiki so med najmanj raziskanimi na svetu, zato se je skupina mednarodnih znanstvenikov odločila, da jih bo poiskala. Raziskava je potekala s kombinacijo ladijskih akustičnih raziskav, daljinsko vodenih vozil in potapljačev. Vzorčili so na različnih mestih v Rossovem morju, zalivu v Južnem oceanu okoli Antarktike, na globinah med 5 in 240 metri.

Nova uhajanja

Kar so odkrili, jih je presenetilo. V plitvih vodah Rossovega morja so zabeležili več kot 40 uhajanj metana, kaže študija, objavljena ta mesec v znanstveni reviji Nature Communications. Veliko teh uhajanj so našli na mestih, ki so jih že večkrat raziskovali, kar nakazuje, da so nova. To lahko kaže na "temeljno spremembo" v količini metana, ki se sprošča v tem območju, navaja poročilo.

Uhajanja metana so po svetu razmeroma pogosta, vendar je bilo prej na Antarktiki potrjeno le eno aktivno uhajanje, je povedala soavtorica študije Sarah Seabrook, morska znanstvenica pri raziskovalni organizaciji Earth Sciences Nove Zelandije. "Nekaj, za kar smo mislili, da je redko, zdaj očitno postaja razširjeno," je dejala za CNN. Vsako novo odkritje je sprva povzročilo "val navdušenja", ki ga je "hitro zamenjala tesnoba in skrb", je dodala Seabrook.

Znanstvenike skrbi, da bi ta uhajanja lahko hitro prenesla metan v ozračje in tako postala vir toplogrednega onesnaženja, ki trenutno ni upoštevan v prihodnjih napovedih podnebnih sprememb.

Prav tako jih skrbi, da bi lahko metan sprožil verižno reakcijo škodljivih učinkov za morsko življenje.

Za zdaj ni jasno, zakaj na tem območju prihaja do uhajanja metana, raziskovalci pa preučujejo, ali bi lahko na pojav vplivale podnebne spremembe.

Na drugem koncu sveta, na Arktiki, je povečano sproščanje metana iz tal že povezano z vplivi podnebnih sprememb, je povedala Seabrook – vključno z višjimi temperaturami, spremembami morske gladine in počasnim dviganjem kopnega po tem, ko so se po zadnji ledeni dobi umaknili ledeniki.

To lahko ustvari povratno zanko, je opozorila Seabrook: podnebne spremembe povečajo uhajanja metana, to pa nato še dodatno pospešijo podnebne spremembe.

Znanstveniki se naslednji teden vračajo na Antarktiko, kjer bodo dva meseca podrobneje analizirali uhajanja. "Metan je res neznanka – v ozračju ga je vedno več in ne vemo, zakaj," je dejal soavtor študije Andrew Thurber, profesor morske biologije na Univerzi v Kaliforniji. Ena največjih skrbi je, kaj se dogaja na Antarktiki, kjer so ogromni rezervoarji metana, je povedal za CNN.

Če bodo ljudje še naprej segrevali planet, bi se lahko ta uhajanja iz "naravnega laboratorija" spremenila v "žarišče nevarnosti", je dejal.

"V nekem smislu so kot nevarna žival," je dodal. "Fascinantno jih je preučevati in razumeti, a treba se je dobro zavedati, kaj lahko povzročijo, če jih izzovemo ali podcenimo."

N1 PODKAST S SUZANO LOVEC: Ti mladi družbi dajejo sebe