Trump namerava v Gazi graditi vojaško bazo. "Kdo mu je dal dovoljenje?"

Kot poroča britanski Guardian, je v dokumentih predvidena fazna gradnja utrjene baze velikosti približno 1,4 kvadratnega kilometra, tam pa bi lahko bilo nameščenih približno 5.000 ljudi.

Okoli kompleksa naj bi postavili 26 oklepnih opazovalnih stolpov, strelišče za lahko orožje, mrežo bunkerjev in skladišča vojaške opreme, celotno območje pa naj bi obdajala bodeča žica. Baza je predvidena na sušnem območju ravnine v južni Gazi, ki je bilo v minulih letih močno prizadeto zaradi izraelskega bombardiranja.

Kompleks naj bi služil kot oporišče Mednarodnih stabilizacijskih sil (ISF), ki jih je odobril Varnostni svet ZN. Po navedbah Združenih narodov naj bi bile sile zadolžene za varovanje meje Gaze, ohranjanje miru, zaščito civilistov ter podporo in usposabljanje preverjenih palestinskih policijskih enot.

Ni pa jasno, kako se bodo odzvali v primeru ponovnih spopadov, izraelskega bombardiranja ali napadov Hamasa. Prav tako ostaja odprto vprašanje njihove vloge pri morebitnem razoroževanju Hamasa, kar Izrael postavlja kot pogoj za nadaljnjo obnovo Gaze.

ISF so del na novo ustanovljenega Odbora za mir, ki naj bi upravljal Gazo. Odboru predseduje Donald Trump, delno pa ga vodi tudi njegov zet Jared Kushner. Varnostni svet ZN je odobril vzpostavitev začasnih sil, katerih naloge naj bi bile varovanje meje Gaze, ohranjanje miru, zaščita civilistov ter usposabljanje in podpora preverjenim palestinskim policijskim enotam.

Trumpovemu Odboru za mir se je sicer pridružilo več kot 20 držav, številne države pa se pobudi za zdaj še niso pridružile. Odbor je bil sicer ustanovljen z odobritvijo ZN, vendar njegova listina po navedbah Guardiana Donaldu Trumpu podeljuje trajno vodstveno vlogo. Številni pravni strokovnjaki do Trumpovega projekta ostajajo kritični.

"Odbor za mir je nekakšna pravna fikcija, formalno s svojo mednarodno pravno osebnostjo, ločeno tako od ZN kot od Združenih držav, v resnici pa je zgolj prazna lupina, ki jo lahko ZDA uporabljajo po lastni presoji," je dejal Adil Haque, profesor prava na univerzi Rutgers.

Palestinsko-kanadska pravnica in nekdanja mirovna pogajalka Diana Buttu je gradnjo vojaške baze na palestinskem ozemlju brez soglasja oblasti označila za dejanje okupacije ter ob tem izpostavila: "Čigavo dovoljenje so dobili za gradnjo te vojaške baze?"

Dodatna vprašanja odpira tudi lastništvo zemljišča, saj je velik del južne Gaze trenutno pod izraelskim nadzorom. Združeni narodi ocenjujejo, da je bilo med vojno razseljenih najmanj 1,9 milijona Palestincev, civilna zaščita pa navaja, da naj bi bilo pod ruševinami pokopanih okoli 10.000 ljudi. Dokumenti naj bi po navedbah Guardiana vključevali tudi protokole ravnanja ob morebitni najdbi človeških posmrtnih ostankov.

Ameriški uradniki podrobnosti pogodbe niso želeli komentirati. Kot so sporočili, ameriških vojakov na terenu ne bo, o razkritih dokumentih pa ne bodo razpravljali.