Trump dvomi, da bi Nato stal ob strani ZDA, če bi ga te potrebovale

Ameriški predsednik Donald Trump je danes izrazil dvom, da bi zveza Nato stala ob strani ZDA, če bi jo te potrebovale. Kljub temu pa bodo ZDA vedno stale ob strani severnoatlantskemu zavezništvu, je zapisal na svojem družbenem omrežju Truth Social.

"Rusija in Kitajska se ne bi niti malo bali Nata brez ZDA in dvomim, da bi bil Nato tam za nas, če bi ga potrebovali," je zapisal Trump. "Mi bomo vedno tam za Nato, četudi oni ne bodo tam za nas," je dodal.

Vsi imajo po njegovih besedah srečo, da je že v svojem prvem mandatu začel obnavljati ameriško vojsko, sedaj pa da s tem nadaljuje.

Trump je stanje v Natu komentiral dan po tem, ko je Bela hiša po več Trumpovih izjavah v tej smeri v torek potrdila, da ne izključujejo možnosti uporabe sile za prevzem Grenlandije, ki sicer spada pod Dansko, zaveznico Washingtona v Natu.

Ameriški predsednik trdi, da ZDA Grenlandijo potrebujejo zaradi nacionalne varnosti, Danska pa ob podpori evropskih držav temu odločno nasprotuje. Premierka Mette Frederiksen je dejala, da bi ameriški prevzem nadzora nad Grenlandijo z vojsko pomenil konec Nata.

Članice Nata se v 1. členu severnoatlantske pogodbe zavezujejo, da se bodo v medsebojnih odnosih vzdržale groženj s silo ali uporabe sile na način, ki ni v skladu s cilji Združenih narodov. 5. člen pogodbe pa določa, da je napad na članico Nata napad na vse članice zavezništva, zato velja načelo kolektivne samoobrambe.

Trump je bil danes znova kritičen do obrambnih izdatkov članic zavezništva, ki da niso "plačevale svojih računov" in da so namesto tega ZDA plačevale zanje. To se je po njegovih besedah spremenilo šele z njegovo vrnitvijo v Belo hišo, ko jih je pripravil do tega, da so pristale na prispevek v višini petih odstotkov BDP.

Kljub vsemu je v zapisu dodal, da so "vsi njegovi prijatelji". Znova je omenil tudi, da je "lastnoročno končal osem vojn", pa mu Norveška kljub temu ni podelila Nobelove nagrade za mir.