Menu Item
Donalda Trumpa so Američani ponovno izvolili v Belo hišo. S tem je postal prvi kazensko obsojeni predsednik. Trenutno še čaka na izrek kazni v primeru Stormy Daniels v New Yorku, obenem pa se z odvetniki trudi doseči, da bi ustavili pregon v drugih primerih, ki ostajajo odprti. Ker pa je to še nikoli videna situacija, je za zdaj več vprašanj kot odgovorov.
Še nikoli doslej v ZDA na funkcijo predsednika ni bil izvoljen nekdo, ki bi bil obsojen v kazenskem sojenju, prav tako pa do lani zoper nekdanjega predsednika še nikoli ni bila vložena kazenska obtožnica. A z zmago Donalda Trumpa se zaradi tega odpira ogromno vprašanj.
“Agresivno zavzemanje za zavlačevanje teh primerov se je očitno izplačalo,” za CNN pravi Jessica Levinson, profesorica ustavnega prava s pravne fakultete Loyola.
Izrek kazni v New Yorku
Trump naj bi se 26. novembra pojavil v newyorški sodni dvorani, kjer je predviden izrek kazni zaradi obsodbe v primeru ponarejanja poslovnih dokumentov, da bi prikril plačilo za molk zvezdnici filmov za odrasle Stormy Daniels. Ta naj bi imela pred tem afero s Trumpom, kar on še danes zanika.
Sodnik Juan Merchan si je za odločitev o razveljavitvi obsodbe zaradi poletne odločitve vrhovnega sodišča, ki predsedniku priznava določeno imuniteto, postavil rok 12. novembra. Če se bo za to potezo odločil, bodo obtožbe umaknjene, Trump pa ne bo šel v zapor. Če pa se bo sodnik odločil, da obsodbe ne razveljavi, bodo odvetniki Trumpa predvidoma zaprosili Merchana, naj izrek kazni odloži, da se bodo lahko pritožili.
Če bo sodnik vendarle izrekel kazen, ta lahko znaša do štirih let zapora, vendar se lahko Merchan odloči tudi za pogojno zaporno kazen, zapor na domu, družbeno koristno delo ali denarno kazen.
Vsako morebitno izrečeno kazen bo seveda oteževalo dejstvo, da bo Trump nastopil mandat 20. januarja 2025. Odvetniki bodo najverjetneje izpodbijali izrečeno kazen novoizvoljenemu predsedniku. A ker gre za obsodbo na državni ravni, Trump nima pristojnosti, da bi samega sebe pomilostil.
Primera v Washingtonu in na Floridi
Trumpova volilna zmaga bo imela največji vpliv na kazenski zadevi, ki ju je proti njemu leta 2023 sprožil posebni tožilec Jack Smith v Washingtonu in na Floridi.
Kot predsednik bo imel Trump namreč možnost, da specialnega tožilca preprosto odpusti in tako konča oba primera. Konec oktobra je že dejal, da bi se za ta korak odločil brez oklevanja oziroma “v dveh sekundah”.
Do 20. januarja, ko bo Trump zaprisegel, pa ima Smith čas, da preuči to specifično situacijo. Ena od prvih ovir je to, ali pravosodno ministrstvo meni, da za novoizvoljenega predsednika velja enaka pravna zaščita pred pregonom kot za predsednika, ki je že prisegel. Znano je le, da mora Smith v skladu z zvezno zakonodajo pred odhodom s položaja generalnemu državnemu tožilcu predložiti zaupno poročilo o delu svojega urada.
V washingtonskem primeru Smith Trumpa preganja zaradi njegovih prizadevanj, da bi razveljavil svoj poraz na volitvah leta 2020. Obtožnica, ki jo je Smith vložil na Floridi, pa Trumpu očita, da je nezakonito odnesel zaupne dokumente iz Bele hiše in se upiral poskusom vlade, da bi gradivo pridobila.
Primer iz Georgie
Usoda kazenskega primera v Georgii je odvisna predvsem od tega, ali bo okrožna tožilka iz Fultona, demokratka Fani Willis, izločena iz pregona, saj je bila v preteklosti v romantičnem razmerju s sodelavcem tožilcem. Toda tudi v primeru, da bo lahko nadaljevala pregon, bo zadeva zdaj, ko je bil Trump izvoljen, skoraj zagotovo pod vprašajem.
Kazenske obtožbe proti Trumpu zaradi poskusa razveljavitve rezultatov predsedniških volitev leta 2020 so tako ustavljene, dokler prizivno sodišče ne odloči, ali bo Willis izločilo kot tožilko. To odločitev naj bi sprejeli šele leta 2025.
Če bodo Willis izločili kot tožilko, viri za CNN pravijo, da je malo verjetno, da bi se primera lotil drug tožilec. Ni pa jasnega odgovora na to, ali lahko tožilec zvezne države zares preganja aktualnega predsednika.
Civilne tožbe
Nekdanji predsednik se zagovarja tudi v številnih civilnih tožbah, med drugim v povezavi z njegovo vlogo v napadu na Kapitol 6. januarja 2021, v dveh primerih obrekovanja E. Jean Carroll in v primeru goljufije, ki ga je sprožil newyorški državni tožilec.
Čisto mogoče je, da se bodo vsi ti primeri nadaljevali tudi v času Trumpovega drugega mandata v Beli hiši. V sodbi vrhovnega sodišča iz leta 1997 so sodniki namreč soglasno odločili, da se predsedniki ne morejo sklicevati na imuniteto, da bi se med opravljanjem funkcije izognili civilnim sporom.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje